V Italiji poteka splošna stavka dveh največjih sindikalnih central, ki predstavljata sedem milijonov in pol zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju. Sindikati nasprotujejo predlagani davčni reformi in spremembam pokojninskega sistema. Vlada premierja Maria Draghia predlaga, da bi davka na dohodnino razbremenili vse, ki zaslužijo med 15 in 50 tisoč evrov, kar v Italiji predstavlja srednji razred. Sindikati vztrajajo, da bi morale spremembe prinesti več tistim z najnižjimi dohodki in da predlagana reforma najbolj koristi bogatejšim. Še bolj pereče je sicer vprašanje pokojninskega sistema, o katerem pa se vlada in sindikati še pogajajo. Današnjo stavko lahko vidimo tudi kot generalko za prihodnje, resnejše spopade med delavci in vlado. Današnja stavka sicer ni povsem ohromila države. Ponekod je moten javni prevoz, predvsem v Rimu in Milanu pa so trge in ulice zavzeli demonstranti. Draghi ima v parlamentu trdno večino, zato sprejetje reforme verjetno ni pod vprašajem. 

Vrhovno sodišče Združenega kraljestva je odločilo, da je vladna politika, ki ne omogoča izdaje spolno nevtralnih potnih listov, zakonsko dopustna. Tožbo proti vladi je vložila skupina aktivistov, ki si prizadeva za uvedbo možnosti, da se polje, v katero se vpiše spol, izpolni z znakom X. Kot je odločilo sodišče, je podatek o spolu potreben, saj ga mejni organi primerjajo z drugimi bazami podatkov, denimo rojstnimi listi. Tožniki so napovedali, da se bodo na odločitev pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice. 

Tudi spolno binarni potni listi pa Britancem ne omogočajo vstopa v Francijo. Pariz je namreč vstop v državo iz Združenega kraljestva omejil zgolj na nujne poti, ne glede na to, ali so potniki cepljeni ali ne. Razlog za to je hitro širjenje koronavirusne različice omikron, ki je na britanskem otočju že prevladujoča in odgovorna za rekordno število novih okužb. S skoraj 80 tisoč novimi primeri je število okužb danes močno preseglo najvišje številke iz drugega vala v prvih dneh letošnjega leta.

Selimo se na Balkanski polotok. Romunija po novih predvidevanjih tamkajšnje centralne banke evra ne bo prevzela pred letom 2029. To je le zadnji od rokov, v katerih naj bi država prevzela skupno evropsko valuto. Prva letnica je bila 2014, nato pa je bil datum še trikrat prestavljen, vsakič za pet let. Več držav v vzhodni Evropi je sicer vse manj navdušenih nad prevzemom evra, predvsem zaradi izkušnje evrske dolžniške krize. Države, kot je Slovenija, ki so prevzele evro, so imele po tem počasnejšo povprečno gospodarsko rast kot primerljive države z lastno valuto, na primer Češka. Podobno se je priložnosti za prevzem evra odpovedala tudi Poljska. Precej bolj si za menjavo valute prizadeva Hrvaška, ki bo kune najverjetneje opustila z začetkom leta 2023. 

Črnogorske stranke Državljansko gibanje URA, Socialistična narodna stranka in Državljanska zveza Civis ter stranke bošnjaške in albanske manjšine so podpisale memorandum o sodelovanju, katerega cilj naj bi bil umiritev političnih napetosti v državi. Memorandum združuje stranke iz vladne koalicije, v prvi vrsti državljansko gibanje s podpredsednikom vlade Dritanom Abazovićem na čelu, in manjšinske stranke, ki so v opoziciji.  Čeprav Abazović zagotavlja, da ne gre za formiranje manjšinske vlade brez premierja Zdravka Krivokapića, je bolj kot ne jasno, da bi morebitno novo koalicijo podprla tudi Demokratična stranka socialistov predsednika republike Mila Đukanovića.

Skupščina mesta Loznica v zahodni Srbiji je na izredni seji odločila, da se razveljavi prostorski načrt, ki je predvideval odprtje rudnika litija. To je bila tudi prva zahteva domačinov, združenih v gibanju »Zaščitimo Jadar in Rađevino«. Rudnik litija še vedno predvideva uredba vlade, ki je še v veljavi. Nasprotovanje odprtju rudnika litija v lasti anglo-avstralske rudarske korporacije Rio Tinto se je iz Loznice razširilo v najmočnejšo opozicijo predsedniku Aleksandru Vučiću v tem mandatu. Rio Tinto je v svojih poslovnih načrtih predvidel dve milijardi evrov investicij v rudnik v dolini reke Jadar. Prav danes je podjetje kupilo še šest parcel, kar pomeni, da se projekt nadaljuje.  

Komisija za medicinsko etiko, ki deluje pri ministrstvu za zdravstvo, ne podpira uvedbe participacije pri plačilu stroškov za zdravljenje necepljenih bolnikov s covidom-19. Komisija to odločitev utemeljuje s sicer nekoliko politično presojo, da se je treba vzdržati ukrepov, ki bi poglabljali razdvojenost v družbi. Proti so se nedavno opredelili tudi na ministrstvu za zdravje. Idejo, da bi del stroškov zdravljenja necepljeni bolniki pokrili sami, zagovarjajo nekateri v strokovni skupini za covid-19, tudi zdajšnja vodja Mateja Logar ter predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. 

Komisija za preprečevanje korupcije je v povezavi s kadrovskimi menjavami v slabi banki DUTB zoper predsednika vlade Janeza Janšo uvedla postopek preiskave zaradi ugotavljanja obstoja nasprotja interesov. Na komisiji so povedali, da so ga uvedli zaradi suma kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer v postopku imenovanja neizvršnega direktorja DUTB-ja. Upravni odbor DUTB-ja sestavljajo neizvršni in izvršni direktorji. Predsednik upravnega odbora in neizvršni direktor je Franci Matoz, sicer tudi odvetnik Janeza Janše. DUTB je prav danes objavil razpis za izvršnega direktorja družbe.

Nekdanji poslanec SMC, sedaj pa nepovezani poslanec Branislav Rajić se je pridružil poslanski skupini in Stranki Alenke Bratušek.

Izjava

Tako bo imela stranka SAB šest poslancev. S tem bo postala dvakrat večja od liste SMC oziroma Konkretno, s katero je Rajić prišel v parlament. Ta teden je namreč skupino zapustila še Mateja Udovč, ki se je pridružila stranki Naša dežela, v parlamentu pa bo nastopala kot nepovezana poslanka, a ne bo povezana s poslansko skupino nepovezanih poslancev.  

Občina Rogaška Slatina bo morala ministrstvu za gospodarstvo vrniti del denarja za Poslovni center Vrelec, ki ga je občina pridobila iz evropskih sredstev. Ministrstvo za gospodarstvo je pri izvedbi projekta, za katerega je občina pridobila 1,1 milijona evrov, ugotovilo več nepravilnosti. Občina je kršila več določil Zakona o javnih naročilih. Prvi zahtevek za 360 tisoč evrov je dobila že aprila, a je župan do sedaj zavračal plačilo. Do zdaj se je nabralo še približno 70 tisoč evrov zamudnih obresti, občina pa želi znesek zdaj plačati čim  prej, po možnosti še danes. Od kod bo prišel denar, izveste čez slabi dve uri v današnjem OFFsajdu.