Argentinski tožilec Alberto Nisman, ki vodi preiskavo o napadu na zgradbo Argentinske judovske dobrodelne federacije v Buenos Airesu leta 1994, je iranske oblasti obtožil, da so v nekaterih južnoameriških državah vzpostavile vohunske celice. Te naj bi načrtovale, spodbujale in sponzorirale teroristične napade. Obširno obtožnico je tožilec predal federalnemu sodišču, kopije pa so bile poslane tudi oblastem v Braziliji, Čilu, Kolumbiji, Gvajani, Paragvaju, Sirinamu ter Trinidadu in Tobagu. Pred kratkim sta Argentina in Iran sicer dosegla dogovor o oblikovanju komisije, ki bi preiskala že omenjeni napad iz leta 1994. Zaradi njega so bile na argentinska sodišča podane obtožnice proti osmim visokim nekdanjim in sedanjim iranskim predstavnikom, državi pa sta obojestransko umaknili veleposlanika.

V zadnji izdaji Washington Posta so navedene izjave neimenovanega predstavnika policije, da med zaslišanjem FBI-ja ubiti Ibragim Todašev ni bil oborožen. Sedemindvajsetletnik čečenskih korenin je bil prejšnji teden ustreljen v Orlandu med dvournim zaslišanjem v zvezi z njegovo povezanostjo z bombnim napadom v Bostonu, ki naj bi ga izvedla brata Carnijev. Federalni agenti trdijo, da je Todašev z nožem napadel enega od njih in mu poskušal odvzeti pištolo, pred tem pa naj bi tudi priznal vpletenost v bostonski napad, ki je terjal tri življenja. Policijsko verzijo dogodkov je prvi pod vprašaj postavil že Todašev oče, predstavniki FBI-ja pa nočejo komentirati novih indicev, češ da poteka notranja preiskava.

Human Rights Watch je Kitajsko in Laos obtožil očitnega neupoštevanja dobrobiti devetih severnokorejskih beguncev, starih med petnajst in triindvajset let. Z južnokorejskega zunanjega ministrstva so namreč prišle informacije, da so bili na začetku meseca v Laosu prijeti begunci predani Kitajski in nato repatriirani v domovino. V primeru repatriacije gre za običajno Kitajsko postopanje, saj severnokorejske begunce smatra za ekonomske migrante. Večina Severnokorejcev iz države zbeži čez mejo s Kitajsko, od koder jih nato pot do večinoma najbolj zaželjene Južne Koreje, kamor jih je lani prebežalo kakih tisoč petsto, vodi skozi južnovzhodne azijske države. Oblasti v Seulu jim pomagajo s finančno pomočjo in usposabljanjem za nadaljnje življenje.

Iz kroga izraelskih nevladnih organizacij so prišle informacije, da Izrael načrtuje gradnjo več kot tisočih stanovanj v okupiranem vzhodnem delu Jeruzalema, kjer večinoma živijo Arabci. Načrti naj bi bili potrjeni že pred neuradno lansko zamrznitvijo gradenj naselij s strani premiera Benjamina Netanjahuja, vodja palestinskih pogajalcev Saeb Erakat pa jih je pokomentiral kot uničevanje naporov Wahingtona za oživitev mirovnega procesa. Manj kot teden dni nazaj je ameriški državni sekretar John Kerry med obiskom Izraela Palestincem obljubil štiri milijarde dolarjev pomoči.

V včerajšnjem Offsajdu smo poročali o predlogu predstavnikov poljske manjšine v litvanskem parlamentu, s katerim bi ženskam odvzeli pravico do splava. Ta bi bil po predlogu možen samo v primerih posilstva in ko bi bilo zaradi nosečnosti ogroženo materino življenje. Poskus omejevanja pravice do splava se izvaja tudi v Makedoniji, kjer je ministrstvo za zdravstvo vložilo predlog zakona, s katerim bi ukinili dosedanjo svobodno možnost splava do desetega tedna nosečnosti.

Zakon, ki ga vlada želi sprejeti po hitrem postopku, bi od žensk zahteval, da ginekologu podajo pismeno zahtevo in pristanek na splav, vsaj tri dni pred splavom bi morala ženska obvezno obiskati svetovalca, o splavu pa bi moral biti obveščen tudi zakonski partner. O pravici do splava po desetem tednu nosečnosti bi odločala komisija, ki bi jo imenovalo ministrstvo. Kritiki predloga zakona trdijo, da uvaja restriktivne pogoje, ki niso v skladu z medicinsko znanostjo. Osnovanje od ministrstva imenovane komisije vidijo kot poskus birokratizacije medicinskega postopka oziroma indirektno odločanje ministra o vsaki posamezni zahtevi po prekinitvi nosečnosti.

Francoski predsednik Francois Hollande se je v nasprotju z včerajšnjim zahvaljevanjem in kimanjem slovenske politične garniture ostro odzval na priporočila Evropske komisije glede ekonomskih reform. Dejal je, da komisija ne more ukazovati Franciji, potem ko je ta Pariz pozvala k hitrejši izpeljavi reform z namenom uravnoteženja javne potrošnje in prestrukturiranju pokojninskega sistema do konca leta. Po njegovem mnenju ima edino Francija pristojnost iskanja najboljših rešitev za izpeljavo omenjenih ciljev.

Finančni minister Uroš Čufer je očitno mislil resno z včerajšnjo opazko, da bodo tudi upokojenci morali prispevati k delitvi bremena krize. Danes jo je namreč ponovil še pred sejo vlade, ko je v odzivu na priporočila Evropske komisije napovedal dodatne ukrepe na izdatkovni strani proračuna. Ker naj bi doslej že vsi ostali segmenti družbe nosili del bremena, se je po njegovem nujno lotiti vprašanja pokojnin.

Med priporočili evropske komisije je tudi želja po čimprejšnji privatizaciji podjetij v državni lasti. To naj bi bila osrednja tema današnjega sestanka predsednikov koalicijskih strank in vodij poslanskih skupin. V koaliciji ni enotnega mnenja, saj ministri Socialnih demokratov niso podprli v Državni zbor že poslanega vladnega načrta o prodaji petnajstih podjetij.

Svetniki Mestne občine Novo mesto bodo na seji odločali o osnutku občinske strategije reševanja problemov, s katerimi se srečuje romska skupnost. Komisija, zadolžena za pripravo načrta, je ugotovila, da se stanje na tem področju od zadnjega tovrstnega dokumenta izpred tridesetih let ni veliko spremenilo, izostala pa naj bi tudi aktivna vloga države. V obdobju od zadnje strategije je število romskih prebivalcev v občini naraslo z nekaj manj kot štiristo na skoraj devetsto. Osnovni cilj nove strategije je izboljšanje bivalnih razmer in urejanje romskih naselij, povečanje vključenosti romskih otrok v predšolsko in šolsko vzgojo ter znižanje brezposelnosti Romov z različnimi oblikami zaposlitvenih možnosti. Predvideva še izboljšanje zdravstvenega varstva romske skupnosti, vplivanje na izboljšanje medsebojnega razumevanja med Romi in večinskim prebivalstvom ter vplivanje na izboljšanje dialoga med državo in občinami z romskim prebivalstvom.

V predavalnici 2 Filozofske fakultete bo ob osemnajsti uri okrogla miza z naslovom „Med utopičnim socializmom in socialno demokracijo“. Na njej bodo sodelovali Rastko Močnik, Anej Korsika in Tibor Rutar, strumno teoretsko izhodišče zanjo pa nam je v imenu organizatorja – Sociološkega društva Sociopatija – podal Mladen Zobec.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

OFF končujemo po lovsko. Lovska zveza Slovenije je predstavila lovski priročnik oziroma prvo pravo slovensko enciklopedijo o lovstvu »Divjad in lovstvo«. Predsednik zveze Srečko Felix Krope pravi, da je …

Izjava je dostopna v posnetku oddaje