Višje sodišče v južnoafriški prestolnici Pretoria je sudanskemu predsedniku Omarju Al Baširju, ki ga Mednarodno kazensko sodišče išče zaradi vojnih zločinov v Darfurju, prepovedalo odhod iz države, dokler ne odloči o njegovi aretaciji. Kljub temu, da sodišče še ni odločilo o aretaciji, je Bašir, ki je bil v Južni Afriki na srečanju voditeljev držav članic Afriške unije, danes že odletel na varno v Sudan. Južnoafriške oblasti trdijo, da predsednika ni bilo na seznamu potnikov na letalu, s katerim je pobegnil. Bašir je do zdaj kljub nalogu za aretacijo dokaj prosto potoval po afriški celini, saj ga večina afriških držav ICC obtožuje, da preganja zgolj Afričane, in posledično naloga niso izvršile.

Da bi relativizirali lastne vojne zločine, je izraelska vlada pripravila poročilo, v katerem lanskoletno invazijo na Gazo predstavlja kot nujno in moralno. Poleg tega je izraelska vlada potrdila predlog zakona o prisilnem hranjenju zapornikov, ki danes roma na potrditev v Kneset. Če bo zakon sprejet, bo omogočal prisilno hranjenje gladovno stavkajočih zapornikov, če je njihovo življenje v nevarnosti. Minister za javno varnost Gilad Erdan je gladovne stavke označil za novo vrsto samomorilskega terorističnega napada, ki ogroža Izrael.

Debata glede razporeditve beguncev, ki jih v beg proti Evropski uniji silijo razni samodržci in vojna grozodejstva po svetu, se zaostruje. Italijanska vlada pod vodstvom premiera Matea Renzija je zagrozila s povračilnimi ukrepi, v kolikor Evropski svet ne izkaže več solidarnosti do Italije na tem področju. Renzi je plan, po katerem bi po Evropi razselili 24 tisoč od več kot 57 tisočih beguncev, ki so prispeli v Italijo v letošnjem letu, označil za provokacijo. Dodal je, da mora Evropski svet pokazati več solidarnosti, v nasprotnem primeru pa ima Italija, citiramo, “pripravljen plan B, ki bo Evropi zadal rane”, konec citata.

V glavnem mestu Moldavije, Čisinau, po včerajšnjih lokalnih volitvah prednjači proruska kandidatka Zinaida Greceanai. Moldavija se je v zadnjih letih obrnila proti Evropski uniji, Rusija pa še vedno predstavlja največji trg za moldavski izvoz. V soboto je odstopil prozahodni premier Ciril Gaburici. Slednji je zahteval odstop državnih tožilcev, ki jim je očital prepočasno postopanje proti odgovornim za izginotje milijarde dolarjev iz treh največjih bank v državi. Ta sredstva ustrezajo približno osmini moldavskega bruto-domačega proizvoda. V zameno so tožilci premiera obtožili, da so potrdila o njegovi izobrazbi ponarejena.

Poleg dostopa do poceni vzhodnoevropske delovne sile skuša Evropa svojo konkurenčnost povečati tudi na račun znanstvene in tehnološke naprednosti. V tem pogledu spodbudna je prebuditev pristajalnega modula Philae, ki je novembra pristal na kometu Čurjumov-Gerasimenko. Zaradi nerodnega pristanka Philijeve sončne celice takrat niso bile dovolj osvetljene in modul ni imel dovolj energije za delovanje. Komet se je zdaj približal soncu, kar je pristajalniku omogočilo dovolj energije za ponoven zagon.

Vedno sončna Savdska Arabija pa se odpira tujim investitorjem. Ti bodo po novem, v kolikor bodo imeli vsaj 5 milijard dolarjev premoženja in vsaj 5 let izkušenj, lahko kupili največ 49 odstotkov podjetij, ki kotirajo na savdski borzi Tadawul. Iz programa so izključena nekatera pomembnejša podjetja, med katera spadajo gradbena, naftno podjetje Saudi Aramco pa je v državni lasti. Arabska monarhija skuša z odpiranjem omejiti svojo popolno odvisnost od izvoza nafte in napolniti državni proračun. Ta je na udaru zaradi padca cen črnega zlata in povečanih odhodkov zaradi vojn v Jemnu, Iraku in Siriji.

Na obisku v Državnem zboru se mudi delegacija spodnjega doma britanskega parlamenta. Britanija po volilni zmagi Davida Camerona, ki obljublja reforme Evropske unije in ponovno izpogajanje statusa Britanije znotraj Evropske unije, pospešeno lobira za podporo reformam. S tem namenom so obiskali tudi Slovenijo, kot pojasni predsednik skupine prijateljstva državnega zbora z Veliko Britanijo Branko Zorman:

Izjava

Operativnost Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu je pod vprašajem. Z avgustom se namreč izteče pogodba o zaposlitvi štirinajstim od 24 zaposlenih, katerih zaposlitev financira iztekajoče se financiranje s strani Evropskega socialnega sklada. Kljub Resoluciji nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020, ki obljublja financiranje v višini 6 milijonov evrov, tega denarja ni. Direktor Ivan Leban opozarja, da s samo desetimi zaposlenimi NAKVIS ne bo zmožen opravljati svojega dela:

Izjava