Na Haitiju od nedelje potekajo protesti, policija pa je poročala, da je preprečila poskus državnega udara. Država ima od danes dva človeka, ki se razglašata za predsednika. Opozicijske stranke so za začasnega predsednika razglasile starosto haitijskega ustavnega sodišča Josepha Mecena Jean-Louisa, medtem ko državo uradno še vedno vodi Jovenel Moise. Spor izvira iz zaključkov zadnjih dveh volitev. Moise je prvič zaprisegel februarja leta 2016, vendar so bile volitve zaradi goljufanja razveljavljene. Po ponovljenih volitvah in vnovični izvolitvi je trenutni uradni predsednik zaprisegel februarja leta 2017. Opozicija je prepričana, da se je petletni mandat predsedniku že iztekel, medtem ko vladna stran meni, da se mandat konča naslednje leto. K vladni interpretaciji se nagiba tudi stališče Združenih narodov.      

Predsedniki vseh petih otoških držav v Mikroneziji, regiji v Tihem oceanu, so sklenili, da bodo zapustili Forum pacifiških otokov, katerega cilj sta politična in gospodarska integracija južnega Pacifika. Trdijo namreč, da so jih pri izboru novega generalnega sekretarja povozili predstavniki držav iz preostalih dveh regij, Polinezije in Melanezije. Praviloma bi si morali položaj izmenjevati kandidati vseh treh regij; letos so na vrsti Mikronezijci, a je bil izvoljen Polinezijec, in sicer nekdanji predsednik vlade Cookovih otokov, Henry Puna. Volitve so potekale ob močnem nasprotovanju predstavnikov Mikronezije, predsednik Palauja pa je prepričan, da je forum organizacija, v kateri imajo predstavniki melanezijskih in polinezijskih držav nesorazmerno velik vpliv na odločanje s podporo Avstralije in Nove Zelandije.

Uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev je potrdil nov zakon, ki je datum vseh volitev prestavil z decembra na oktober. Poslanci vladajoče koalicije utemeljujejo spremembo z zakonodajnimi zamudami, ki naj bi jih povzročale decembrske volitve, medtem ko opozicija trdi, da gre za izogibanje kroničnemu problemu zimskega gretja, s katerim se država že leta neustrezno spopada. Mirzijojev je na oblast prišel leta 2015 kot naslednik dolgoletnega vladarja Islama Karimova, ki je z več kot 90-odstotno podporo vladal od leta 1989. Novi predsednik je bil leta 2016 formalno izvoljen z le 90-imi odstotki glasov, naslednje predsedniške volitve pa bodo potekale 24. oktobra letos.

Selimo se na drugo stran Kaspijskega jezera. Azerbajdžan je na Evropskem sodišču za človekove pravice vložil tožbo zoper Armenijo. Tej očita kršenje človekovih pravic med 30-letno zasedbo Gorskega Karabaha in v lanskoletnem spopadu za to ozemlje. V tradicionalni maniri vojaških spopadov seveda obe strani druga drugo obtožujeta kršenja človekovih pravic in vojnih zločinov. Oblasti v Erevanu se na vložitev tožbe še niso odzvale.

Nekoliko južneje sta Grčija in Izrael sklenila sporazum, ki omogoča nemoteno potovanje ljudi med državama. Sporazum zagotavlja popotnikom, da bodo cepilna dokazila, izdana v eni, veljala v obeh državah, kar bo po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja omogočilo potovanja brez omejitev in samoizolacij. Grčija si želi predvsem omogočiti prihod izraelskih turistov, še posebej, ker je Izrael že cepil štirideset odstotkov prebivalstva. Grški predsednik Kiriakos Mitsotakis pa vidi sporazum z Izraelom kot test vzdržnosti za svojo pobudo evropske cepilne izkaznice, ki bi omogočala potovanja med državami članicami.

Protifašistični protestniki so vodjo španske desničarske stranke Vox Santiaga Abascala napadli s sadjem, jajci in kamni. Napad se je zgodil na predvolilnem zborovanju za regionalne volitve v Kataloniji, zato je Abascal [abaskAl] katalonsko policijo obtožil neukrepanja, proti regionalnemu ministru za notranje zadeve Miquelu Sàmperu pa napovedal tožbo. Vox v Kataloniji v primerjavi z drugimi deli Španije uživa skromno podporo, a so Abascalovi podporniki na Twitterju po vzoru ameriškega gibanja Black Lives Matter začeli izražati podporo s hashtagom #VoxLivesMatter. Oznako so nato prevzeli ljubitelji korejske pop glasbe, znani po aktivizmu na družbenih omrežjih, in jo hitro zapolnili z GIF-i in video posnetki svojih najljubših K-pop zvezdnikov.

Prebivalci kraja Kozarac v Republiki Srbski, pretežno povojni povratniki bošnjaške nacionalnosti, so protestirali proti načrtovanem poteku avtoceste Banja Luka-Prijedor. Čeprav gradnji ceste načelno ne nasprotujejo, za sporno označujejo njeno pot, ki poteka skozi več bivalnih in gospodarskih stavb. Pravijo, da bi ta v najbolj prizadetem zaselku Hrnići zajela kar 90 objektov, ministrstvo za urejanje prostora Republike Srbske pa trdi, da bi bilo treba na področju Kozarca porušiti le 17 stavb. Protestniki so dosegli, da bodo o dogajanju še enkrat razpravljali v skupščini Republike Srbske, svoje stališče pa je za Al-Jazeero pojasnil opozicijski poslanec Senad Bratić.

Izjava.

Za konec še lifehack dneva: če zelo pogrešate prijatelje in bi se z njimi radi srečali v bližnji gostilni, je rešitev našel gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Zaprtje gostinskih objektov namreč ne velja za vladne ministre, ki se s poslovnimi partnerji, ki so le naključno tudi strankarski kolegi, v gostilnah dobijo na poslovnih sestankih. Vemo, da je minister Počivalšek na sestanku z lokalnimi politiki in gospodarstveniki v gostišču Taverna v Ormožu pil le mineralno vodo, medtem ko pijača, ki so jo izbrali drugi, ostaja državna tajna. 

OFF sta preko video klica bojkotirala vajenca Dominik in Srđan pod Virantovo strogo cenzuro.