OFF poljskega denarja

OFF poljskega denarja

Aktualno-politična novica
4. 6. 2018 - 15.37
 / OFF

Izjava

Kot že ptički čivkajo, so se premešale karte na slovenskem političnem prostoru. Po slabih 99 odstotkov preštetih glasov je na prvem mestu Slovenska demokratska stranka. SDS sledi Lista Marjana Šarca z 12,7 odstotka, Socialni demokrati ter Stranka Mira Cerarja s slabimi desetimi odstotki in Levica z dobrimi devetimi odstotki glasov. Nova Slovenija si je s pomlajenim vodstvom uspela zagotoviti sedem odstotkov glasov, tri manj od zastavljenega cilja, zaradi česar je predsednik Matej Tonin stranki ponudil svoj odstop. Odstopil pa je Marko Zidanšek, predsednik Slovenske ljudske stranke, ki ji ni uspelo doseči parlamentarnega praga.

Okoli pet odstotkov sta dobila še Stranka Alenke Bratušek in DeSUS, v parlament pa se je po sedmih letih vrnila Slovenska nacionalna stranka. Od poslanskih klopi se med drugim poslavljata Alenka Bratušek in Karl Erjavec. Levica je kot pogoj za vstop v morebitno koalicijo zahtevala izvedbo referenduma o NATU. Predstavnika manjšin bosta glede na delne in neuradne rezultate za italijansko manjšino Felice Žiža, izolski podžupan ter strokovni vodja izolske bolnišnice, in za madžarsko manjšino Ferenc Horvath, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Več o volilnem in povolilnem dogajanju v OFFsajdu ob 17-ih.

Izrael in 18 držav članic NATA je v soboto začelo z vojaškimi vajami na Poljskem in v pribaltskih državah. V njih bo sodelovalo približno 18 tisoč vojakov, potekale pa bodo do 15. junija. Vaje se začenjajo par dni po tem, ko je Poljska pokazala interes za stalno namestitev ameriške tankovske divizije na svojem ozemlju, kar jih bo stalo med 1,3 in 1,7 milijarde evrov.

V glavnem mestu Moldavije Kišinjev so se zgodile lokalne volitve. V drugem krogu je zmagal Andrei Nastase iz zunajparlamentarne Platforme dostojanstvo in resnica, ki je dobil dobrih 52 odstotkov podpore in tako premagal kandidata opozicijske Socialistične stranke Iona Cebana, ki je slavil v prvem krogu.  Platforma dostojanstvo in resnica je nastala konec leta 2015 po protivladnih protestih.

Delavci tbilisijske podzemne železnice so včeraj začeli z gladovno stavko, danes pa je zastal celoten podzemni promet. Zahtevajo za 45 odstotkov višje plače in boljše delovne pogoje, župan mesta pa je te zahteve že zavrnil. Potniki o tem niso bili vnaprej obveščeni, imeli pa so na voljo zastonj avtobusne prevoze. To je povzročilo gnečo na avtobusih in na cesti ter pomanjkanje taksijev. Delavci podzemne železnice v glavnem mestu Gruzije so želeli stavkati že prej, a jim je ustavno sodišče to 21. maja prepovedalo, saj naj bi s stavko onemogočali prevoz nujnih služb, kot so rešilci in gasilci po cestah, kar bi lahko ogrozilo življenja ter zmanjšalo varnost potnikov.

Zaradi protestov je pred dobro uro odstopil jordanski predsednik vlade Hani Mulki. Na tisoče Jordancev je sinoči v prestolnici Aman ter v drugih jordanskih mestih že četrti dan protestiralo proti višanju cen ter novim davkom. Zahtevali so odstop premierja in zavrnitev zakona o povišanju davkov. Vlada je prejšnji mesec predlagala zakon, ki bi zaposlene obremenil s petodstotnim davkom na dohodek, podjetja pa z 20 do 40 odstotnim davkom. Višanje davkov in cen je posledica zahtev Mednarodnega denarnega sklada, od katerega je kraljevina Jordanija leta 2016 dobil slabih 617 milijonov evrov posojila. Elektrika v državi se je od januarja podražila za 55 odstotkov, ukinili so subvencije na kruh, v državi pa je po uradnih podatkih 18,5-odstotna brezposelnost. Jordanski sindikati so za sredo napovedali stavko, če zahteve protestnikov ne bodo uslišane. Javni dolg Jordanije znaša 33 milijard evrov ali 86 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Kubanska narodna skupščina je bivšega predsednika Raula Castra imenovala za predsednika komisije, ki bo na novo napisala kubansko ustavo. Ta naj bi državo gospodarsko in družbeno odprla. Trenutna ustava je bila sprejeta leta 1976 med hladno vojno, od takrat pa je bila trikrat spremenjena. Raul Castro je potrebo po novi ustavi izrazil že leta 2011, ko so se začele postopne reforme odpiranja države tujim investitorjem in vzpostavljanje zasebnega sektorja. V trenutni ustavi je sicer še vedno člen, ki Kubancem prepoveduje pridobivanje dohodka z izkoriščanjem dela drugih.

Odstopil je madagaskarski predsednik vlade Olivier Mahafaly. To je storil po razsodbi ustavnega sodišča, da mora do 12. junija izbrati novega predsednika vlade. Na Madagaskarju že od 21. aprila potekajo protesti zaradi volilne reforme, ki naj bi po mnenju opozicije preprečevala kandidaturo njihovim kandidatom. Predsedniške volitve bodo potekale ob koncu leta 2018.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness