Madžarska je na zasedanju Evropskega sveta blokirala 50 milijard evrov evropske pomoči Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orbán pa ni vložil veta na začetek pogajanj o vstopu Ukrajine in Moldavije v Evropsko unijo. V času glasovanja o pristopnih pogajanjih je Orbán na predlog nemškega kanclerja Olafa Scholza zapustil sejo, da je bil svet v njegovi odsotnosti lahko soglasen. Evropski svet je status kandidatke za vstop v Unijo odobril še Gruziji. Začetka pogajanj z Bosno in Hercegovino predstavniki držav članic niso podprli, dokler ta ne izpolni nujnih pogojev. Orbán je hkrati z blokado pomoči Ukrajini ustavil rebalans evropskega proračuna, ki med drugim vključuje dodatna sredstva za protimigracijske ukrepe. Svojo podporo pomoči Ukrajini in rebalansu proračuna pogojuje z odmrznitvijo vseh evropskih sredstev Madžarski. Evropska komisija je, da bi madžarskega premierja prepričala v umik veta na milijarde za Ukrajino, že odmrznila dobrih 10 milijard evrov. Madžarski premier zahteva odmrznitev še preostalih skoraj 12 milijard evropskih sredstev. Ta ostajajo zamrznjena, ker je Evropska komisija z Madžarsko v pravnih sporih o omejevanju akademske svobode, homofobne zakonodaje in obravnavi prosilcev za azil na južni meji.

Izraelska vojska je bombardirala mesto Rafah na skrajnem jugu Gaze. V bombardiranju je po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi ubila 26 ljudi. Mesto Rafah ob mejnem prehodu z Egiptom je bilo zadnje območje, ki ga je izraelska vojska razglasila za varnega. Bombardirala je tudi šolo v Han Junisu pod upravo Združenih narodov, pri čemer je ubila več kot 30 ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija medtem poroča o širjenju bolezni v Gazi zaradi razpada zdravstvenega sistema in pomanjkanja pitne vode. Beležijo porast diareje, zlatenice, meningitisa, noric in okužb dihal. Iz bolnišnice Naser v Han Junisu sporočajo, da so sprejeli več otrok z odpovedjo ledvic zaradi ekstremne dehidracije. Trenutno v okupirani Gazi deluje 15 od 36 bolnišnic, vendar tudi te ne obratujejo v celoti. 

Okrožno sodišče v nizozemskem Haagu je medtem zavrnilo pritožbo proti pošiljanju vojaških letal iz Nizozemske v Izrael, ki jo je v začetku meseca vložilo več nevladnih organizacij, med njimi ameriški Amnesty International. Izvoz se tako nadaljuje. Združene države lovce F-35, ki jih izraelska vojska uporablja pri bombardiranju Gaze, v Izrael izvažajo preko Nizozemske. Po mnenju nevladnih organizacij je Nizozemska zato sokriva vojnih zločinov. Na sodišču so pojasnili, da morajo vladi pustiti veliko mero svobode pri presojanju političnih zadev pri izvozu orožja. 

V Italiji so delavci v javnem prevozu izvedli štiriurno stavko. Zahtevajo zvišanje plač in skrajšanje delovnega časa z 39 na 35 ur tedensko. Stavka, ki je bila načrtovana za ves dan, je potekala samo med deveto dopoldne in prvo popoldne, saj je minister za infrastrukturo Matteo Salvini z odlokom omejil trajanje stavke na štiri ure.

Brazilski parlament je po vetu predsednika Lule da Silve v ponovnem glasovanju sprejel zakon, ki ogroža staroselske ozemeljske pravice. Zakon od staroselcev zahteva konkretne dokaze, da so svoje ozemlje naseljevali oktobra 1988, ko je bila po koncu vojaške diktature sprejeta trenutna brazilska ustava. Zakon po trditvah staroselskih in okoljskih aktivistov ogroža do 90 odstotkov staroselskega ozemlja, ki pretežno ležijo v amazonskem pragozdu. Po njihovem zakon tako v Amazoniji povečuje tveganje deforestacije, nelegalnega rudarjenja in veleposestniškega kmetijstva. Zakon sledi septembrski odločitvi brazilskega vrhovnega sodišča, ki je časovno ločnico za staroselske ozemeljske zahteve spoznalo za neustavno. Aktivisti in delavska stranka Lule, ki v parlamentu nima večine, so napovedali pobudo za presojo ustavnosti novega zakona in tudi v tem primeru upajo na podoben razplet. 

Vlada je podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev. Odlok, ki je v veljavi od 21. oktobra, bo tako podaljšan do junija prihodnje leto. Kot razlog za podaljšanje začasnega nadzora na meji je vlada navedla povečano nevarnost terorizma zaradi zaostrenih razmer oziroma vojne na Bližnjem vzhodu. Nadaljevanje nadzora je po mnenju vlade nujno tudi zaradi nadaljevanja ruske agresije v Ukrajini, razvoja varnostne situacije v Afganistanu in nasilnih konfliktov v nekaterih afriških državah. Nadzor na mejah je vlada uvedla po tem, ko je na meji s Slovenijo enako storila Italija.

Občinski svetniki občine Bovec so izglasovali razrešitev direktorice smučišča Kanin Manuele Božič Badalič. Ukinjajo tudi nadzorni svet podjetja Sončni Kanin, katerega člani so sicer že odstopili novembra, ko je smučišče ostalo brez obratovalnega dovoljenja. Funkcijo nadzornika prevzema neposredno občinski svet. Svétniki so sklenili še, da bo stroške podjetja, ki je letos ostalo brez prihodkov, pokrila občina Bovec in ga tako ohranila pri življenju. Smučišče Kanin je brez obratovalnega dovoljenja ostalo po tehničnem pregledu zavoda za gradbeništvo zaradi slabega stanja petdesetletne krožnokabinske žičnice. Med drugim je zavod predpisal zamenjavo delov na baterijah, kar zahteva vsaj tri mesece. Smučišče je tako ostalo za to sezono zaprto. 

Salonit Anhovo je odstopil od sporazuma o sodelovanju z občino Kanal ob Soči iz leta 2006. Na občini so podjetje, ki se je nedavno preimenovalo v Alpacem, pozvali, naj poravna dolg, ki izhaja iz sporazuma. Po sporazumu se je občina zavezala naklonjenosti cementarni v zameno za letni prispevek za različne projekte. V zadnjih 12 letih podjetje občini prispevkov ni izplačevalo, zato je občina zdaj zahtevala poravnavo dolga, ki so ga izračunali na dva milijona evrov. Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je povedal, da bodo tudi po Salonitovem odstopu zahtevali izplačilo sredstev, saj dogovor do zdaj ni bil uradno prekinjen.

OFF sta pripravila vajenec Petar in Matej.

Vir fotografije: manhhai, Flickr, Creative Commons, obrezano