Sindikat delavcev podjetja Samsung v Južni Koreji je razglasil podaljšanje stavke za nedoločen čas. Delavci so tridnevno opozorilno stavko začeli v petek, a so se zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom podjetja odločili za njeno podaljšanje. Zaposleni v podjetju zahtevajo triinpolodstotno zvišanje osnovne plače zaradi inflacije, izboljšanje pogojev napredovanja in dodaten dan plačanega dopusta. Po besedah podpredsednika sindikata Lee Hyun-kuk Leeja je vodstvo delavcem ponudilo triodstotno povišanje plač, a to za sindikat ni sprejemljivo. Nacionalni sindikat Samsunga ima okoli 30 tisoč članov, kar je okoli četrtina vseh zaposlenih pri Samsungu, ki največji svetovni proizvajalec pomnilniških čipov, pametnih telefonov in televizorjev. Vodstvo podjetja vse do leta 2020 ni dovolilo sindikalnega zastopanja delavcev. 

Višje sodišče v Združenem kraljestvu je razrešilo primere treh prosilcev za azil, ki so na sodišču poskusili preprečiti, da bi jih država deportirala v Ruando. Po parlamentarnih volitvah, na katerih so zmagali laburisti, je predsednik vlade Keir Starmer naznanil, da prosilcev za azil ne bodo deportirali v Ruando, kot je z migrantskim paktom načrtovala vlada nekdanjega premierja Rishija Sunaka. Vrhovno sodišče Združenega kraljestva je novembra lani razsodilo, da je po mednarodnem pravu takšna deportacija nezakonita, saj Ruande ni mogoče šteti med varne države za prosilce za azil. Sunakova vlada je nato maja sprejela zakon o varnosti Ruande, deportacije pa je notranje ministrstvo načrtovalo začeti julija. 

Špansko vrhovno sodišče je prekinilo preiskavo proti organizatorjem protesta za katalonsko neodvisnost leta 2017, ki so bili obtoženi terorizma. Prekinitev preiskave sledi odločitvi višjega sodišča, ki je razsodilo, da se mora del primera razveljaviti zaradi proceduralne napake, saj so bili vsi postopki po koncu preiskave, ki se je zaključila leta 2021, neveljavni. Ker so bile obtožnice za organizatorje, med katerimi sta bila tudi nekdanji katalonski premier Carles Puigdemont in generalna sekretarka stranke Republikanska levica Katalonije Marta Rovira, izdane leta 2023, jih ne bi smeli preganjati. Odločitev višjega sodišča ne vpliva na pregon Puigdemonta, saj o obtožbah terorizma ne odloča višje, temveč vrhovno sodišče, ker je v času protestov zasedal uradno funkcijo. Špansko vrhovno sodišče je prejšnji teden zavrnilo amnestijo za Puigdemonta, ki ga preganja zaradi upora, spodbujanja k uporu in poneverbe javnih sredstev pri financiranju referenduma za katalonsko neodvisnost. Sodišče je odločilo, da je obtožba poneverbe izvzeta iz amnestije. Z zakonom o amnestiji vpletenih v katalonski referendum, ki ga je parlament sprejel lani, je premier Pedro Sánchez dobil podporo katalonskih separatističnih strank za oblikovanje vlade. 

Ameriška vojska bo za nekaj dni znova odprla pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazo, preden ga bo dokončno razstavila. Pomol bo odprt, dokler humanitarne pomoči, ki se je nakopičila na Cipru, ne dostavijo v palestinsko enklavo. Od izgradnje 17. maja je bil pomol odprt manj kot 20 dni. Nazadnje so ga razstavili konec junija, ko so ga poškodovali močni morski valovi. Izraelska vojska je v mestu Gaza odvrgla letake, s katerimi je prebivalcem ukazala evakuacijo mesta. Nekatere koridorje je označila za varne na poti v varna območja ter zatočišči Deir el-Balah in az-Zavajda. V zračnih napadih v osrednjem delu enklave je izraelska vojska ubila 20 ljudi, nekaj jih je bilo v varnem območju, potrdili so tudi napade na sedež agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA. 

Moskovsko sodišče je izdalo nalog za dvomesečni pripor Julie Navalne, žene vodje opozicijskega gibanja Alekseja Navalnega, ki je februarja umrl v zaporu. Po navedbah sodišča je Navalna, ki sicer živi v Nemčiji, del ekstremistične organizacije. Rusko sodišče je Alekseja Navalnega lani obsodilo na dodatnih 19 let zaporne kazni zaradi ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije, že prej pa ga je obsodilo na enajst let zapora zaradi goljufije. Navalna se je zavezala, da bo nadaljevala moževo delo v bitki proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, prejšnji teden je prevzela tudi mesto predsednice ameriške neprofitne organizacije, Fundacije za človekove pravice.

Hrvaški premier Andrej Plenković je predsednika parlamenta Gordana Jandrokovića obvestil, da se ne bo polastil visoke bruseljske plače in bo namesto funkcije evropskega poslanca še naprej opravljal funkcijo predsednika vlade. Plenković je bil na junijskih evropskih volitvah nosilec liste vladajoče Hrvaške demokratske zveze, krajše HDZ, ki je osvojila šest od skupno dvanajstih mandatov. Plenković je svoj odhod v Bruselj zanikal že med kampanjo za aprilske parlamentarne volitve. V soboto bodo potekale strankarske volitve za vodilne položaje v stranki HDZ, na katerih se bo Plenković znova potegoval za položaj predsednika stranke, ki ga sicer zaseda od leta 2016. 

Državni zbor je soglasno potrdil odlok o notranji organizaciji državnozborskih služb, ki so ga sprejeli zaradi uskladitve z Zakonom o državnem zboru in Zakonom o političnih strankah. Po odloku ima kolegij predsednika državnega zbora več pristojnosti, kot je sprejemanje finančnega državnozborskega načrta, poslanske skupine pa bodo lahko v okviru strokovne pomoči dobile dodatno administrativno pomoč. Strokovna sredstva se po novem lahko namenijo ne zgolj za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas in za pogodbeno delo, ampak tudi za druge storitve in oblike dela, ki jih potrebuje poslanska skupina. V okviru odloka so naloge zakonodajnopravne službe dajanje mnenj o skladnosti predlogov zakonov, dopolnil z državnozborskim poslovnikom in drugih aktov. Zakonodajnopravna služba pa opozarja, da njihovi vidiki niso osredotočeni na skladnost s poslovnikom in da takšna rešitev ni skladna s pristojnimi zakoni. 

Z 52 glasovi proti šestindvajsetim so poslanci potrdili tudi novelo stanovanjskega zakona. Novela določa kreditiranje lokalnih stanovanjskih skladov in občin za gradnjo stanovanj prek državnega sklada. Več o noveli pove Maša Hawlina z Zadrugatorjevega Inštituta za študije stanovanj in prostora.

Izjava

Novela za deset let opredeljuje razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj. V najemu bodo lahko ostali tisti, ki drugega stanovanja nimajo, lastniki pa bodo lahko zaračunali tržno najemnino. Razliko med tržno in neprofitno najemnino bo kril državni proračun. Več o noveli v OFFsajdu ob petih.