OFF to Ruanda
Višje sodišče v Londonu je načrt britanske vlade, po katerem bi prosilce za azil z Otoka deportirali v Ruando, spoznalo za legalnega. Pritožniki so želeli dokazati, da je načrt pošiljanja prosilcev za azil v Ruando protizakonit, saj krši zakon o človekovih pravicah in ženevsko konvencijo o pravicah beguncev. To jim ni uspelo, saj je sodišče samo politiko opredelilo kot legalno, je pa v isti sapi razsodilo, da je izvajanje politike polno napak, s katerimi se kršijo pravice prosilcev za azil. Državni organi morajo namreč pred deportacijo v Ruando individualno obravnavati vsakega prosilca za azil in ustrezno presoditi, ali bi zaradi deportacije utrpel škodo oz. ali obstajajo morebitni razlogi, zaradi katerih ne bi smel biti deportiran. Notranja ministrica Suella Braverman je kljub temu zatrdila, da bo poskrbela za čimprejšnjo deportacijo prosilcev, kot naj bi po njenih besedah želela tudi javnost.
Po prizemljenem letu junija letos, s katerim so britanske oblasti želele v Ruando deportirati prvih osem ljudi, je sledila tožba proti notranjemu ministrstvu. Let je z začasno odredbo ustavilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Državo so tožili prosilci za azil, sindikat mejnega osebja in neprofitni organizaciji Care4Calais in Detention Action. V imenu vseh osmih prosilcev, ki so bili junija skoraj poslani v Ruando, jih je tožbo vložilo pet. Gre za polnoletne državljane Sirije, Irana in Iraka. Yasha Maccanico, raziskovalec pri organizaciji Statewatch, pojasnjuje, da so pritožniki tožbo zastavili zelo široko, saj so želeli izpodbijati ne le legalnosti postopkov v individualnih primerih, ampak celotno politiko deportacij prosilcev za azil v Ruando.
Po mnenju Maccanica je sodba sodišča, četudi se bodo nanjo še pritožili, zmaga za vlado.
Razsodba sodišča sloni na iskanju pravnih rešitev, s katerimi se je notranje ministrstvo lahko izognilo nasprotovanju vsem konvencijam, ki ga zavezujejo pri obravnavi beguncev. Zakaj je sodišče sploh razsodilo, kakor je?
Ena pomembnejših osnov, na podlagi katerih so pritožniki nasprotovali legalnosti politike deportacije ljudi v Ruando, je stanje beguncev in njihovih pravic v Ruandi. Kako je sodišče opredelilo legalnost deportacije prosilcev za azil v državo, kjer bodo njihove pravice in materialni pogoji vprašljivi, pojasnjuje Maccanico.
V Združenem kraljestvu se v luči sodnih postopkov, s katerimi begunci branijo pravice iz konvencij, pojavlja več nagibov k spremembam zakonov o človekovih pravicah. Junija letos je namestnik premiera Dominic Raab podal predlog o uvedbi nove Listine o pravicah, ki bi nadomestila trenutno veljavni Human Rights Act iz leta 1998. Kaj bi prinesla nova Listina o pravicah oziroma podobna sprememba zakonodaje o človekovih pravicah, pove sogovornik.
Glede na to, da Human Rights Act sledi ženevski konvenciji, se pojavlja vprašanje, na kakšni pravni podlagi jih Združeno kraljestvo lahko spreminja. Svoj pogled na to predstavi sogovornik.
Med drugim naj bi nova Listina o pravicah določala, da britanskim sodiščem ni treba upoštevati sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je preprečilo deportacijo osmih prosilcev za azil junija.
Notranja ministrica Suella Braverman je dejala, da večina državljanov Velike Britanije podpira deportacijo migrantov v Ruando. Ali to res drži?
Off to Ruanda. Še prej pa skozi vse sodne dvorane.
OFFsajd je pripravila vajenka Neva, mentoriral je Martin.
Vir slike: Simon Dawson
Dodaj komentar
Komentiraj