V Ukrajini se kljub ponoči sklenjenemu premirju med opozicijskima voditeljema Vitalijem Kličkom in Arsenijem Jasenjukom z ukrajinskim predsednikom Viktorjom Janukovićem nadalujejo spopadi. Protivladni protestniki so proti jutri v protiudaru napadli policijske barikade na kijevskem Trgu neodvisnosti in jih deloma tudi osvojile. Več sto oboroženih protestnikov je policiste napadli z molotovkami in kamni, med tem ko so varnostni organi posredovali z solzivcem in gumijastimi naboji in tudi strelnim orožjem. Nasilje je ponovno zahtevalo številne mrtve, v zadnjih uličnih bojih je bilo ubitih najmanj 25 protestnikov, ogromno pa je poškodovanih. Že spopadi v preteklih dneh so zahtevali 28 smrtnih žrtev.

Napadu protestnikov na policijske blokade na Majdanu, kakor se Trg neodvisnosti imenuje izvorno, je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da so policisti na osrednjem kijevskem trgu ostali kljub temu, da so se oblasti v z opozicijsko sklenjenem premirju zavezale k preklicu policijske zasedbe trga. Januković je ob tem Kličku in Jasenjuku obljubil, da policija ne bo nadaljevala s posredovanjem, dokler bodo tekla pogajanja, česar pa po mnenju drugega ni upoštevala. Na vse bolj zaostrene razmere se počasi odziva tudi mednarodna javnost. Združene države Amerike so tako kot odgovor na nasilje za okoli 20 visokih predstavnikov Ukrajine prepovedali izdajo vizumov, na to temo pa se izredno sestajajo tudi zunanji ministri Evropske unije. Trojica med njimi, zunanji minstri Francije, Nemčije in Poljske, so se medtem podali v Ukrajino, kjer pa so zaradi ponovnega izbruha nasilja sprva preklicali načrtovani sestanek z ukrajinskim predsednikom Janukovičem, nato pa so se z njim vendarle sestali.

Protivladni protesti se krepijo tudi v Venezueli, potem ko se je v torek po govoru na demonstracijah policiji prostovoljno predal vodja opozicije Leopold Lopez. Venezuelske oblasto so zanj izdale priporni nalog zaradi spodbujanja nasilnih protestov in rušenja oblasti, Lopezova aretacija in odločitev sodišča, da bo moral čas do sojenja preživeti v priporu, pa so dali protestom nov zagon. Demonstranti so se ponovno v velikem številu zbrali v vseh večjih mestih države, v prestolnici Caracas (izg. karakas) pa se je množica zbrala pred pravosodno palačo. Prišlo je do novih spopadov s policijo in tudi že vojsko, med poskusom nasilnega zatrtja protestov pa je bila umrla znana venezuelska manekenka Genesis Carmon. V začetku predvsem študentski protesti proti naraščajočemu kriminalu in korupciji v državi dobivajo v Venezueli vse širšo podporo, o resnosti situacije pa priča dejstvo, da je predsednik Nicolas Maduro ukazal mobilizacijo narodne garde, tankov in vojske.

Upravljalec leta 2001 v potesru in cunamiju močno poškodovane japonske jedrske elektrarne v Fukušimi, podjetje Tepco, je odkril novo iztekanje radioaktivne vode. Kot so sporočili v vodstvu upravljalca nuklearke, se je iz rezervoarja izlilo približno 100 ton radioaktivne vode, ki pa zaradi oddaljenosti skoraj zanesljivo ne bo dosegla vod Tihega oceana. Iztekanje, največje po tistem v lanskem avgustu, ko je izteklo okoli 300 ton radioaktivne vode, so medtem uspešno zaustavili. V fukušimski nuklearki se sicer že vse od nesreče spopadajo s težavami, ki jih povzroča radioaktivna voda. Za hlajenje poškodovanih reaktorjev so med tem porabili že več tisoč ton vode, podjetje Tepco pa do sedaj ni razkrilo jasnega načrta, kako odstraniti tako velike količine kontaminirane vode, ki jo hranijo v več sto rezervoarjih ob nuklearki.

Egiptovske pravosodne oblasti bodo procesoirale 20 novinarjev medijske hiše Al-Jazeera (izg. Al đazira), med njimi 4 tujce, ki jim očitajo sodelovanja in pomoči teroristični organizaciji. Obtožnica novinarje bremeni sodelovanja z organizacijo Muslimanska bratovščina, ki so jo egiptovske vojaške oblasti pred časom uvrstile na seznam teroristični organizacij, kar pa so vodilni pri Al Jazeeri odločno zanikali in obtožbe zavrgli kot neutemeljene ter absurdne. 2 tujima novinarjema bodo sodili v odsotnosti, med tem ko se preostala dva, skupaj z 16 egiptovskimi novinarji, še vedno nahajata v priporu. Z slednje je situacija še bolj zapletena, saj jih obtožnica bremeni tudi rušenja narodne enotnosti in socialnega mira.

V Črni gori so pravosodne oblasti z zaslišanjem najvišjih predstavnikov policije ponovno odprle primer umora lastnika in urednika časopisa Dan Duška Jovanovića. Jovanovića so med odhajanjem z uredništva časopisa neznanci brutalno ubili 27. maja 2004, primer pa je v glavnem v naslednjem desetletju ostal neraziskan. Aktualni urednik Dana, Nikola Marković, ki smo ga poklicali v Podgorico upa, da je ponovno odprtje primera umora Jovanovića iskreno in ne zgolj poceni populistično dejanje pod pritiski javnosti.

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Črnogorska policija je v primeru umora Jovanovića pred sodišče pripeljala zgolj domnevnega morilca Damirja Mandića, ki je bil obsojen na 18-letno zaporno kazen, ne pa tudi naročnikov. Marković je prepričan, da je treba slednje iskati med tarčami Jovanovićevega kritičnega pisanja o črnogorskih družbenih nepravilnostih.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

Mineva leta dni od podpisa protokola med Bosno in Hercegovino ter Srbijo o poglobljenem sodelovanju med država na področju vojnih zločinov, po tem času pa postaja jasno, da ostaja dogovor mrtva črka na papirju. Kljub okrepljenemu sodelovanju pri odkrivanju vojnih zločinov in procesiranju vojnih zločince, kot ga vidijo preiskovalci v obeh državah, v tem obdobju pred sodišče ni bila pripeljana niti ena oseba, osumljena vojnih zločinov. Čeprav je bil namen sporazuma prav lažje izročanje osumljencev, ki so se v preteklosti prav zaradi pomanjkanja pravnih vzvodov za izročitev, nemoteno v domovini sproščeno umikali sodnim pregonom, nova ureditev ni prinesla sprememb. Kot kažejo posamični primeri, nacionalne sodne oblasti tako v Bosni kot v Srbiji z iskanjem pravnih lukenj in ovir še naprej ščitijo domače osumljence pred izročitvijo. Protokol je ob podpisu februarja lani podprla tudi Društvo mater in Srebrenice in Žepe, ki pa po enem letu ostajajo razočarane. Kot je dejala predsednica društva Munira Subašić so matere in žene srebreniških žrtev, da bo protokol pripomogel k odkrivanju resnice o vojnem dogajanje, pa se ni zgodilo nič.