24. 7. 2017 – 15.00

OFF popuščanja

Audio file

Poljski predsednik Andrzej Duda je napovedal uporabo veta za dva izmed treh nedavno sprejetih zakonov o sodnem sistemu. Zakone, delo vladajoče in predsednikove stranke Zakon in pravičnost, sta sprejela oba domova parlamenta, predsednikova odločitev pa zakona vrača v obravnavo spodnjega doma. Andrzej Duda bo tako razveljavil zakon o sodnikih vrhovnega sodišča in zakon o Sodnem svetu. Prvi zakon bi prisilno upokojil vse vrhovne sodnike razen tistih s podporo pravosodnega ministra, nove vrhovne sodnike pa bi imenoval s strani parlamenta nastavljeni Sodni svet. Zakon o Sodnem svetu pa bi razpustil ta svet in parlamentu podelil pristojnost, da izbere nove člane Sodnega sveta. Tretji zakon, za katerega predsednik ni oznanil veta, pravosodnemu ministru omogoča nameščanje in odpuščanje sodnikov na regionalnih in prizivnih sodiščih.

Odločitev je utemeljil z nejasno frazo, da po njegovem zakona ne bi okrepila občutka za pravico in da Poljska potrebuje modro reformo sodstva. Napovedal je, da bo nova predloga zakonov pripravil v dveh mesecih. Predsednikova odločitev uresničuje prošnje protestnikov, ki so ga zadnje dni v množičnih protestih pozivali k uporabi veta na omenjene zakone.

V nedeljo zvečer je blizu izraelskega veleposlaništva v jordanski prestolnici Aman varnostnik izraelskega veleposlaništva ustrelil dva jordanska državljana. Jordanija za omenjeno streljanje zahteva preiskavo in varnostnika zadržuje znotraj veleposlaništva. Izraelski zunanji minister zavrača odprtje preiskave in opozarja, da ima varnostnik, ki je po njegovem mnenju deloval v samoobrambi, diplomatsko imuniteto. Napetosti med državama naraščata zaradi izraelske namestitve detektorjev kovin in varnostnih kamer na Tempeljskem griču v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu in prepovedi dostopa za moške, ki so mlajši od petdeset let. Ti ukrepi so v prestolnici Jordanije, ki je uradna skrbnica islamskih svetih lokacij v Jeruzalemu, v petek sprožili protest, na katerem se je zbralo približno 8 tisoč ljudi.

Razmere se zaostrujejo tudi v odnosih med Izraelom in Palestinci. Po petkovih spopadih med izraelsko policijo in Palestinci na Tempeljskem griču in Zahodnem bregu je palestinski predsednik Mahmud Abas prekinil vse stike z Izraelom.  Ameriški posebni odposlanec za mednarodna pogajanja Jason Greenbatt, ki je sicer dolgoletni podpornik Izraela, bo tako danes prispel v Izrael.

Na Golanskem višavju pa nasprotujejo izraelski oznanitvi lokalnih volitev. Izraelski notranji minister Arjeh Deri je prvič po petdesetih letih okupacije golanskega višavja napovedal razpis lokalnih volitev v štirih tamkajšnjih vaseh. Prebivalci so razpis zavrnili, saj trdijo, da bi s sodelovanjem na volitvah okupacijo priznali kot legitimno. Poleg tega ima le 5 odstotkov prebivalstva golanskega višavja izraelsko državljanstvo, ki jim omogoča kandidaturo na volitvah. Po mnenju Majd Abu Saleha, pravnika, ki je nasprotoval razpisu volitev, bi tako izvoljeni kandidati predstavljali proizraelska politična stališča, ki pa ne bi bila v skladu z voljo prebivalstva Golanskega višavja. Trenutno nastavljeni predstavniki izraelske oblasti po mnenju Saleha namreč ne predstavljajo političnih stališč planote, temveč le skrbijo za delovanje državne uprave. Odločitev notranjega ministra je sicer zavezujoča, zato jo prebivalci nameravajo spodbijati na sodišču.  

Irak in Iran sta podpisala dogovor o krepitvi vojaških stikov med državama. Ta obsega obsežnejše sodelovanje na področju varovanja meja, vojaške logistike in skupnih urjenj. Iran iraško vojsko in šiitske milice sicer že podpira v boju proti Islamski državi. Poleg Združenih držav Amerike tudi nekateri bolj nacionalistično nagnjeni iraški politiki, med njimi vplivni šiitski klerik Muktada al Sadr, Iran obtožujejo prekomernega vmešavanja v iraško notranjo politiko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je potrdil, da bo Francija gostila pogajanja med premierjem libijske vlade, ki jo podpirajo Združeni narodi, Fajezom  al-Sarajem in poveljnikom, ki obvladuje vzhodni del Libije, Khalifo Haftarjem. Premier Saraj je ta mesec napovedal, da bodo marca 2018 poizkusili izvesti predsedniške in parlamentarne volitve. Vse rivalske skupine je pozval k sodelovanju na volitvah in k postopnemu stapljanju parlamenta v Tripoliju, ki sodeluje z njegovo vlado, s parlamentom v vzhodnem mestu Tobruk. Khalifa Haftar in njemu naklonjena vlada ter parlament v Tobruku ne priznavajo Vlade narodne enotnosti premierja Saraja. Uradna izjava iz francoske predsedniške palače poudarja, da si bo Macron prizadeval za politični kompromis, ki bi vključeval vse libijske politične strani.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je v sodelovanju s sirsko vladno vojsko osvojilo strateško pomembno libanonsko dolino Wadi al-Khayl blizu sirske meje. Dolino, obdano s težko prehodnim gorovjem, je do sedaj obvladovala skupina Jabhat Fateh al-Sham, ki se je prej imenovala fronta al-Nusra. Zavzetje je del akcije, ki stremi k pregonu sunitskih milic iz območja sirsko-libanonske meje. Hezbolah je oznanila, da so s to osvojitvijo zavzeli najpomembnejšo trdnjavo nekdanje fronte al-Nusra in pozvali njene borce k predaji.

Mednarodni denarni sklad z angleško kratico IMF je omehčal svoje pogoje za naslednje posojilo ukrajinski vladi in ne bo zahteval sprejema zemljiške reforme. Mednarodni denarni sklad je prvotno zahteval ustanovitev neodvisnega protikorupcijskega sodišča, pokojninsko reformo in spremembo zakona o prodaji kmetijskih površin. Pokojninska reforma je v procesu sprejemanja, zadnji dve branji v parlamentu ju čakata v jeseni. Pri drugih dveh zahtevah pa se zapleta. IMF podpira nastanek privatnega trga za kmetijska zemljišča, čemur pa ukrajinske parlamentarne stranke večinsko nasprotujejo. Trenutno namreč velja moratorij na prodajo tako državne kot zasebne kmetijske zemlje. Maja letos je le 17 poslancev podprlo predlog zakona, ki bi dovolil prodajo majhnih kmetijskih površin, kar je sprožilo odstop kmetijskega ministra. Mednarodni sklad je zato presodil, da bo za sprejem kmetijske reforme potrebno več časa in bo Ukrajini naslednje posojilo odobril tudi brez možnosti privatizacije kmetijskih zemljišč.



 Off je pripravila Gea.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.