Odbor za zaščito novinarjev v poročilu ugotavlja, da je bilo v letu 2017 zaprtih 262 novinarjev, kar je že drugo leto zapored najvišja številka, odkar odbor izdaja ta poročila. Odbor za to krivi Združene države Amerike in zahodni svet, ki so bili neuspešni pri naslavljanju problema krize svobode medijev. Po mnenju odbora ti ne vršijo dovolj pritiska na države, ki ne spoštujejo svobode medijev. V poročilu so kot tri največje kršiteljice izpostavljene Turčija, Kitajska in Egipt, ki so bile na vrhu seznama držav z največ zaprtimi novinarji tudi lani. Največ zaprtih novinarjev je v Turčiji, in sicer 73. Komisija navaja, da so vsi zaprti novinarji v Turčiji obsojeni ali pa jim sodijo zaradi zločinov proti državi.

Teden po kontroverzni odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da razglasi Jeruzalem za prestolnico Izraela, so vodje muslimanskih držav na izredni seji Organizacije za islamsko sodelovanje razglasile vzhodni Jeruzalem za prestolnico Palestine. Vzhodni Jeruzalem Izrael okupira od šestdnevne vojne leta 1967 naprej, pred tem pa je bil pod nadzorom Jordanije. Razmere med Izraelom in Palestino se od Trumpove odločitve dalje zaostrujejo. Po obojestranskih zračnih napadih in napadih Izraela na vojaško bazo Hamasa je izraelska vojska danes za nedoločen čas zaprla mejni prehod za pešce Erez in mejni prehod Kerem Shalom, prek katerega v Gazo pride večina dobrin. V Gazi sicer Hamas danes obeležuje trideseto obletnico prve intifade za neodvisno Palestino, iz katere se je kasneje razvila stranka.

Vrhovno sodišče v Ekvadorju je ekvadorskega podpredsednika Jorgeja Glasa obsodilo na 6 let zaporne kazni. Obsojen je bil zaradi sprejemanja podkupnin od brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht. Glas, sicer član leve Stranke za ponosno in suvereno domovino, je od podjetja prejel 13.5 milijona dolarjev podkupnine, v zameno pa je Odebrecht sklenil pogodbe z ekvadorsko vlado v vrednosti 700 milijonov ameriških dolarjev. Glas, ki je bil od leta 2013 podpredsednik te južnoameriške države, je bil aretiran oktobra letos. Gradbeno podjetje je sicer že priznalo, da se je podobnih praks posluževalo še v enajstih drugih državah in skupaj plačalo 788 milijonov ameriških dolarjev podkupnine.

Ruandska vlada je v sodelovanju z ameriškim pravnim podjetjem Cunningham Levy Muse izdala poročilo, ki francosko vlado in vojsko obtožuje sokrivde za genocid v Ruandi leta 1994, ki je terjal 800.000 življenj. V poročilu je zapisano, da je francoska vojska urila in oboroževala ruandsko vojsko kljub embargu na oboroževanje. Francoska vlada je v poročilu obtožena ščitenja takratne začasne ruandske vlade pred sodnim procesom. Predsednika začasne vlade Jeana Kambando so tako aretirali šele leta 1997, leto kasneje pa je bil obsojen na dosmrtno ječo. Dokument je kritičen tudi do preiskave francoske parlamentarne komisije, ki je leta 1998 ugotovila, da dokazi o francoski vpletenosti v poboje ne obstajajo.

Na današnjem srečanju voditeljev držav članic Evropske unije bodo teme v ospredju migracije, obramba in pa izhod Velike Britanije iz EU. Priprave na srečanje so zaznamovale nove napetosti zaradi kvot za migrante. Predsednik Sveta Evrope Donald Tusk je namreč v pismu voditeljem držav kritiziral kvotni sistem kot neučinkovit in izpostavil, da bi se morale države članice bolj osredotočati na zagotavljanje varnosti na evropskih mejah. S tem je sprožil neodobravanje Evropske komisije, ki je njegovo pismo označila kot anti-evropsko.

Nemška javna televizija ZDF je izdala poročilo, ki dokazuje, da je turški poslanec vladajoče stranke AKP Metin Kulunk sodeloval z nemško tolpo Osmanen Germania. Tolpa ima v Nemčiji okoli 2500 članov, povezana pa je s pretepanjem nemških Kurdov in preganjanjem nasprotnikov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Novinarji so poročilo sestavili na podlagi pogovorov, ki jim je prisluškovala policija in so bili kasneje posredovani mediju. Kulunk je domnevno posredno in neposredno financiral tolpo, jim pomagal pri organiziranju protestov in kupovanju orožja. Kulunk naj bi članom tolpe naročil, naj preganjajo Kurde in udarjajo po njih s palicami, sodeloval pa naj bi tudi pri organizaciji protesta proti resoluciji o armenskem genocidu v nemškem parlamentu. Poročilo ugotavlja tudi sodelovanje evropskega lobija stranke AKP in turške obveščevalne službe MIT.

V Grčiji se danes odvija splošna stavka, ki jo organizirata dva največja sindikata, sindikat javnega sektorja ADEDY in zasebnega GSEE. S stavko delavci nasprotujejo novim varčevalnim ukrepom grške vlade. Grčija je dosegla finančne cilje, ki sta jih začrtali Evropska unija in Mednarodni finančni sklad. Vlada se je po zadnji oceni posojilodajalcev zavezala, da bo nadaljevala z rezi in zaostrila pogoje, pod katerimi lahko sindikati naznanijo stavko.

Haaško tožilstvo je od Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča v Haagu zahtevalo, da opravi revizijo sodbe zoper vodjo Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja, ki je bil lani po devetih letih sojenja oproščen. Šešlju, ki se je branil sam, je haaško sodišče sodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na območju Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine v času vojne v nekdanji Jugoslaviji. Tožilec Mathias Marcussen opozarja, da so bile v sodbi proti Šešlju ugotovljene številne nepravilnosti in zato tožilstvo za Šešlja zahteva 28 let zaporne kazni oziroma ponovitev sojenja. Šešelj je v pismu mednarodnemu kazenskemu sodišču pritožbo označil za nesmiselno in napovedal, da na nadaljnih obravnavah v Haagu ne bo prisoten. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bo sicer prenehalo z delovanjem 31. decembra, nedokončane sodne postopke pa bo prevzel Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča.

Poslanci državnega zbora bodo danes potrjevali kandidate za programski in nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija. Med kandidati za nadzornika na RTV Slovenija pa se je znašel tudi Damjan Damjanovič iz stranke SDS. Na lokalnih volitvah leta 2014 je bil Damjanovič SDS-ov kandidat za župana Ljubljane, sicer pa ga poznamo kot nekdanjega direktorja Slovenske filharmonije, katere uslužbenci so zaradi nestrinjanja z njegovim načinom vodenja stavkali. Damjanoviča je oktobra ministrstvo za kulturo razrešilo s položaja direktorja, a je s pritožbo na upravno sodišče zadržal svojo razrešitev.

Pod pristojnosti ministrstva za kulturo spadata tako Slovenska filharmonija kot tudi RTV Slovenija. Poslancem, ki sedijo v mandatno-volilni komisiji, pa se mnenje kulturnega ministrstva očitno ni zdelo relevantno, zato bo Damjanovič po vodenju filharmonije zdaj sedel še v nadzornem svetu RTV Slovenija. Vlada je sicer na včerajšnji seji zavrnila predlog sprememb zakona o medijih, ki je bil predviden v programskem načrtu vlade.

OFF sta pripravila Lana in vajenec Danijel.