OFF pozabljenih konfliktov

OFF pozabljenih konfliktov

Aktualno-politična novica
21. 10. 2014 - 14.00
 / OFF

Preiskovalni odbor ukrajinskega parlamenta je sporočil, da je v bojih v okolici mesta Ilovajsk bilo ubitih več kot 300 ukrajinskih vojakov. Naj spomnimo: v začetku avgusta je Kijev začel obsežno ofenzivo, ki naj bi bila namenjena zavzetju Ilovajskega, vendar so se ukrajinske sile znašle obkoljene v mestu. Med poskusom preboja obroča so se znašle pod močnim ognjem proruskih upornikov in utrpele hude izgube. Preiskovalni odbor je tudi sporočil, da je številka žrtev najverjetneje višja, ampak o tem se niso mogli prepričati zaradi nesodelovanja vojaških oblasti. Ukrajinsko ministrstvo za obrambo in generalštab namreč nista odgovorila na vprašanja preiskovalnega odbora. Medtem pa je Amnesty International objavil izsledke raziskave, ki potrjujejo, da se obe strani v ukrajinskem konfliktu poslužujeta izvensodnih pobojev.

 

Medtem pa raste evropski strah pred prihajajočo zimo. Nemška kanclerka Angela Merkel je med obiskom Slovaške pozvala ukrajinske zaveznike, naj pomagajo omenjeni državi plačati njen dolg do Rusije za dobavo zemeljskega plina, tako da ji ponudijo ugodne kredite. Danes bo namreč v Bruslju potekal nov krog pogajanj med Evropsko unijo, Rusko federacijo in Ukrajino. Udeleženci upajo, da bo potrjen kompromisni sporazum, dosežen nedavno v Milanu, ki bi Evropi zagotovil dobavo ruskega plina v prihajajoči zimi. Sporazum predvideva, da bi Ukrajina do konca oktobra Rusiji plačala slabo polovico trimilijardnega dolga, preostanek pa do konca letošnjega leta.

 

V Pekingu se odvija vrh več kot 370 članskega centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, ki napoveduje, da se bo še odločneje spopadla s korupcijo. Kitajski predsednik Ši Džinping, ki je oblast nad državo, partijo in vojsko prevzel lansko leto, se lahko do neke mere pohvali s povečanjem partijske discipline, namreč v zadnjem letu je bilo članstvu partije izrečenih kar 84.000 disciplinskih ukrepov, kar je za 30 odstotkov več kot v predhodnem letu. Kljub temu na Džinpinga letijo kritike, da kljub deklariranemu boju proti korupciji in za okrepitev vladavine prava noče same partije podrediti vladavini zakona. Plenum centralnega komiteja, ki se začenja, namerava sprejeti nekaj ukrepov za povečanje neodvisnosti sodstva, kar bi zadovoljilo kitajska in tuja zasebna podjetja in zmanjšalo partijski nadzor nad sodstom, ampak zaenkrat le na lokalni ravni.

 

Nadaljujemo v Siriji, kjer v senci bojev za mesto Kobani na severu države skoraj neopaženo potekajo hudi boji med silami, zveste predsedniku Bašerju Al Asadu, in Svobodno sirsko vojsko za nadzor nad mestom Alep na severozahodu države. Boji za nadzor nad mestom potekajo že leta, ampak nobeni strani še ni uspelo prevladati. Uporniki so začeli ofenzivo proti režimskim silam, ki pa zaenkrat čvrsto držijo svoje položaje. Po navedbah upornikov se na strani sirskih vladnih sil bori tudi elitna iranska brigada Al Kuds. Iran je sicer že pred časom priznal navzočnost svoje elitne enote v Siriji, ampak menda naj bi imela brigada le svetovalno funkcijo. Mesto Alep sicer poleg asadovih sil z zahoda in Svobodne sirske vojske z vzhoda skuša zavzeti tudi Islamska država s severa in Islamska fronta z juga.

 

Naprej spremljamo nekoliko pozabljene konflikte. Nedavno je vlada v Nigeriji oznanila, da je dosegla sporazum o premirju z islamistično uporniško skupino Boko Haram, vendar je premirje očitno že bilo prekinjeno. Nigerijska vojska je sporočila, da je odbila napad islamistov na mesto Dambao, ki leži na severovzhodu države. Vladna vojska se je pohvalila, da je ubila 25 islamistov in preprečila nov val terorja v Damboji, ki je že mesece pod udarom Boko Harama. Islamisti so se sicer v ločenem napadu znesli tudi na bližnje mesto Gavi, kjer so ubili 5 civilistov.

 

Nadaljujemo v centralni Afriki, kjer mirovni proces v najmlajši svetovni državi Južni Sudan rojeva prve sadove. Prvič po podpisu premirja v avgustu so se sestali južnosudanski predsednik Salva Kiir in vodja upornikov  Riek Machar, sicer Kiirov nekdanji podpredsednik. Oba sogovornika sta priznala soodgovornost za več tisoč mrtvih, ki jih je povzročila desetmesečna državljanska vojna, in se zavzela za ponovno združitev, zdaj razdeljenega, Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja, ki je državi pred tremi leti prinesel samostojnost.

 

Avstralija je odpustila sporno namero o segregaciji muslimanskih obiskovalk parlamenta, ki bi nosile nikab ali burko. Predsednik avstralskega parlamenta Bronwyn Bishop in predsednik senata Stephany Parry sta namreč na začetku meseca izdala navodilo, da zakrite obiskovalke lahko prisostvujejo sejam parlamenta le v posebnih zastekljenih ločenih galerijah, ki so sicer izvorno namenjene glasnim skupinam otrok, da s svojo razigranostjo ne bi motili dela predstavnikov avstralskega ljudstva. Odločitev je bila sicer sprejeta v ozračju straha pred radikalizacijo avstralskih muslimanov in zaradi nekaterih napovedi, ki so se izkazale za neresnične, da nameravajo zakrite muslimanke motiti delo zakonodajalcev s protesti v parlamentu in senatu. Odpuščena namera je seveda naletela na ostre kritike civilne družbe in organizacij za zaščito človekovih pravic.

 

Slovenska kandidatka za evropsko komisarko za promet Violeta Bulc je očitno prepričala člane odbora za promet pri Evropskem parlamentu. Po včerajšnem zaslišanju, ki je bil deležen pretežno pozitivnih odmevov, so danes koordinatorji odbora Violeto Bulc potrdili kot evropsko komisarko za promet, so sporočili z Evropske ljudske stranke. Nasprotovanja njenemu imenovanju očitno ni bilo, saj bi se sicer danes odbor vnovično sestal in glasoval o njeni kandidaturi. O njenem imenovanju bo moral odločati še Evropski parlament, ki bo sicer potrjeval celotno komisarsko ekipo.

 

Epilog je dobila tudi zgodba o sodni gonji proti stavki žerjavistov v Luki Koper, ki je potekala pred tremi leti. Po tem ko sta delovno in višje sodišče stavko označili za nezakonito, je vrhovno sodišče razsodilo v prid zakonitosti stavke. Komentira član Kolektiva alternativa obstaja in aktivist, ki je pred tremi leti dejavno podprl stavkajoče, Mile Zukić:

 

Izjav

 

Kakšni pa so obeti za delavce v Luki Koper?

 

Izjava.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.