Brazilsko vrhovno sodišče je dovolilo preiskavo o vmešavanju brazilskega predsednika Jaira Bolsonara v policijske postopke.  Predsedniku vplivanje na preiskave policije zavoljo osebnih političnih koristi očita pravosodni minister Sérgio Moro, ki je v petek odstopil s položaja, potem ko je Bolsonaro odstavil načelnika zvezne brazilske policije, s čimer je zamajal vero v njeno neodvisnost. 

Moro, nekdanji sodnik, je poznan kot selektivni borec proti korupciji; med drugim je vodil primer proti Bolsonarovemu predhodniku Luizu Ináciu Luli da Silvi. Primer se je za Silvo zaradi obtožb korupcije končal z zaporom pred volitvami leta 2018, na katerih je zmagal Bolsonaro, ki je nato Mora v zahvalo zaposlil za pravniški puč. Vrhovni sodnik Celso de Mello je določil 60-dnevni rok za zaslišanje Mora, ki trdi, da mu je predsednik večkrat govoril o menjavah na vrhu policije, s čimer bi si omogočil boljši pregled nad njenim delom. Na podlagi Morovih pričevanj bo tožilstvo odločilo za začetek sodnega procesa proti Bolsonaru ali pa za obtožnico proti Moru zaradi krivega pričanja. V primeru da bo preiskava potrdila očitke na račun predsednika, se lahko začne proces za Bolsonarovo odstavitev, kar pa je odvisno od brazilskega kongresa.

Znanstvena redakcija sporoča: Bolsonaro se poleg političnih pritiskov istočasno sooča tudi z nevarno širitvijo epidemije, za kar je v znatni meri kriv sam. Medtem ko se v Evropi širjenje koronavirusa umirja, je 209-milijonska Brazilija potencialno žarišče širjenja okužb. Do sedaj so potrdili več kot 67 tisoč okužb in izvedli 330 tisoč testov, kar je premalo za prikaz dejanskega stanja okužbe. Število vseh testiranih je le tisoč petsto na milijon prebivalcev, kar je na primer šestnajstkrat manj kot v Sloveniji. 

V trenutnih okoliščinah ne pomagajo dejanja predsednika Bolsonara, ki se ves čas pojavlja v javnosti in organizira množične shode v svojo podporo. Tudi na kadrovskem področju so njegove poteze milo rečeno sporne, saj je sredi aprila odstavil ministra za zdravje Luiza Henriqueja Mandetto, zagovornika omejevanja javnega življenja in družbenega distanciranja. Nadomestil ga je advokat brazilske ekonomije Nelson Teich, ki je na prvi novinarski konferenci izpostavil, da želi omiliti ukrepe za zajezitev virusa. Bolsonarovem teatru navkljub so se posamezne zvezne države odločile za uveljavitev ukrepov karantene. 

Z izvajanjem testiranja pa imajo težave tudi v Ekvadorju, ki je trenutno druga južnoameriška država po številu okuženih. Sunkovit porast okužb v preteklem tednu je posledica počasnega procesiranja testov, saj se na rezultate v povprečju čaka en teden. Počasnosti navkljub bi se širitvi v veliki meri lahko izognili, če bi že ob sumu na okužbo odredili izolacijo. 

Indijske oblasti so v severozahodni regiji Kašmir podaljšale prepoved hitrega interneta do maja. Razlog za nadaljnjo prepoved naj bi bil porast terorističnega delovanja v regiji, za kar seveda krivijo sosednji Pakistan, s katerim so že od dekolonizacije leta 1947 v sporu glede večinsko muslimanske regije. Namen vlade je zajeziti nalaganje, prenašanje in kroženje “provokativnih videev”. Kritiki vlade trdijo, da prepoved omrežja 4G samo poglablja krizo, nastalo zaradi novega koronavirusa - s prepočasnim internetom imajo težave predvsem zdravniki, pa tudi profesorji in učenci, ki težko dostopajo do internetnih predavanj. Indijsko vrhovno sodišče je januarja po petih mesecih prepovedi odločilo, da so omejitve interneta nelegalne. Takrat so oblasti omejitve deloma sprostile, vendar je bilo omrežje povrnjeno le v obliki 2G, ki se je izkazala kot prepočasna za opravljanje mnogih storitev. V začetku aprila je sodišče naložilo vladi, naj se odzove na očitke, da je internet 2G prepočasen za pouk prek spleta med epidemijo. Vlada je sodišču odgovorila, da ne more spregledati uporne vojaške dejavnosti v regiji, ki narekuje prepovedi. 

V Libanonu več tisoč ljudi protestira zaradi hitre devalvacije valute, kar za milijone pomeni skoraj polovično izgubo vrednosti njihovih plač in prihodkov. Na demonstracije v mestu Tripoli, kjer so v jezi napadli in zažgali banke, se je odzvala vojska, pri čemer je en protestnik umrl. Libanon se - poleg že standardne politične - sooča s hudo finančno krizo. Protesti tako trajajo že od oktobra lani, za nekaj časa pa so potihnili šele ob epidemiji novega koronavirusa. Lokalne banke že šest mesecev omejujejo dvige libanonske valute, dvigi tujih valut pa so popolnoma onemogočeni. 

Državni zbor bo na izredni seji danes in jutri odločal o drugem paketu interventnih ukrepov, ki med drugim vsebuje državna jamstva za likvidnostna posojila podjetjem ter popravke prvega svežnja ukrepov. Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu predvideva oblikovanje jamstvene sheme v višini dveh milijard evrov, kar naj bi bilo kratkoročno dovolj za likvidnost podjetij, ugotavlja premier Janez Janša. Med poslance, ki bodo odločali o ukrepih, se vrača Franc Breznik iz SDS, ki je pred kratkim odstopil z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, potem ko je v javnost prišla informacija, da so ga v službenem avtomobilu ustavili zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola. 

Sindikat delavcev trgovine Slovenije poziva k zaprtju trgovin ob nedeljah tudi po koncu epidemije. Pred prvim majem, praznikom dela, so opozorili na težavnost dela v trgovinah, še posebej, ker so stranke vedno bolj zahtevne, urniki pa zaradi zlorab zakonskih določb glede neenakomerne razporeditve delovnega časa vse napornejši. V poslanici poudarjajo, da v nekaterih evropskih državah že veljajo izjeme pri nedeljskih delovnih časih: uveljavljajo se skrajšani delovni čas, delo vsako drugo nedeljo in določitev samo nekaterih trgovin, ki so odprte ob nedeljah.