OFF prebojev

OFF prebojev

Aktualno-politična novica
14. 3. 2016 - 15.00
 / OFF

Deželne volitve v Nemčiji, ki so potekale v treh zveznih deželah, so prinesle izgube za konservativno stranko CDU kanclerke Angele Merkel. Večino je CDU dosegla zgolj v eni deželi. Na drugi strani je velik uspeh dosegla protimigrantska Alternativa za Nemčijo, ki se je prvič prebila v vse tri parlamente. V deželi Saška-Anhlat, ki leži v nekdanji Vzhodni Nemčiji, je dosegla celo drugo mesto in skoraj četrtino glasov. V predvolilni kampanji je prevladovala begunska tematika. Šlo je za prve volitve po odločitvi kanclerke, da bo Nemčija sprejela večje število beguncev in gre jih razumeti kot referendum o tej odločitvi, ki je na velik odpor naletela ravno v njeni lastni stranki in sestrski CSU. V Porenju-Pfalškem je socialdemokratska SDP uspela zadržati večino, medtem ko je drugje močno izgubila. V deželi Baden Württemberg so večino prvič v zgodovini dosegli Zeleni. Zanimivo je, da sta obe stranki močno podprli migrantsko politiko, medtem ko so se kandidati CDU večinoma odločali za distanciranje od kanclerke.

V turški prestolnici je v terorističnem napadu umrlo vsaj 37 ljudi, ko je v bližini avtobusa eksplodiral avtomobil bomba. Turški predsednik Recep Erdogan je obljubil zaostren boj proti terorizmu, sodišče v Ankari pa je prepovedalo dostop do spletnih strani Facebook in Twitter, uradni razlog pa je odvrnitev širjenja fotografij s kraja napada. Čeprav odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, so turške oblasti obtožile borce prepovedane Delavske stranke Kurdistana. Turške varnostne sile so razglasile policijsko uro v nekaterih večinsko kurdskih mestih na jugu države, turška vojska je z letalskimi napadi že napadla kurdska oporišča v severnem Iraku. Gre za četrti napad v Turčiji v zadnjih mesecih, za katere oblasti krivijo bodisi Islamsko državo bodisi PKK.

Teroristični napad pa se je zgodil tudi v Slonokoščeni obali. Napadalci so vdrli v hotelski kompleks v letoviškem kraju Grand Bassam in streljali po gostih, pri čemer so ubili 14 ljudi. Odgovornost za napad je prevzela Al Kaida islamskega Magreba. Slonokoščena obala je do sedaj veljala za relativno varno državo, teroristični napad v državi pa kaže, da ima Al Kaida večjo prisotnost, kot se je do sedaj domnevalo.

V Ženevi se danes začenja nov krog mirovnih pogajanj o Siriji. Predstavnik Združenih narodov Staffan de Mistura, ki vodi pogajanja, je povedal, da je kljub občasnim kršitvam zadovoljen z dogovorom o prekinitvi ognja med silami sirskega predsednika Bašarja al Assada in uporniškimi skupinami, ki sodelujejo na mirovnih pogajanjih. Kljub temu, da dogovor ne velja za ekstremistične skupine, kot sta Islamska država in fronta Al Nusra, in da se posamični letalski napadi nadaljujejo, je dogovor prinesel znatno zmanjšanje nasilja in omogočil dostavo humanitarne pomoči v številne kraje, ki jih je opustošila vojna.

Jutri bo minilo natančno pet let od začetka ljudske vstaje proti sirijskemu predsedniku Al Assadu. Posledica te vojne in evropske migrantske politike pa je tudi zasilno begunsko taborišče na grško-makedonski meji v kraju Idomeni, kjer se razmere naglo slabšajo. Zaradi obilnega deževja in pomanjkanja tudi najosnovnejše infrastrukture v šotorišču vladajo obupne higienske razmere, širijo pa se tudi številne bolezni. Grški minister, zadolžen za odzivanje na migrantsko krizo, Dimitris Vitsas, je v soboto povedal, da želi vlada ta teden šotorišče izprazniti in begunce preseliti v centre v notranjosti države, vendar tega ne želijo storiti z uporabo sile. Kot poroča sodelavec Radia Študent danes

Izjava

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s prvim konceptom osnutka Nacionalnega reformnega programa, ki postavlja vsakoletne smernice za reforme in javnofinančne ukrepe. Glavno besedo je imel finančni minister Dušan Mramor. Povedal je, da je proračun kratkoročno vzdržen, težave pa se bodo pojavile na dolgi rok, predvsem zaradi staranja prebivalstva. Reforme tako ponovno čakajo pokojninsko blagajno, zdravstvo pa tudi visoko šolstvo. Minister je povedal celo, da želijo delovno dobo podaljšati tudi tako, da bi skrajšali čas študija. Reformni program bosta sedaj obravnavala Ekonomsko-socialni svet in parlament, nato pa se vrne v vlado, od koder roma še v Bruselj. Očitno bo najtrši oreh za finančnega ministra ponovno predsednik stranke DeSUS, ki zahteva uskladitve pokojnin, Mramor pa točke ni uvrstiti na dnevni red.

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sklenil skupščini zavoda predlagati, da naj za predsednika zavoda imenuje Sama Fakina, ki je že sedaj vršilec dolžnosti. Fakin je sicer pred tem že vodil zavod dva mandata, lani pa je Državni zbor zavrnil še njegov tretji mandat. Že dolgo je znano, da v največji parlamentarni stranki nasprotujejo Fakinovi kandidaturi, prav tako pa ga v vrhu ZZZS ne želi videti ministrica za zdravje. Upravni odbor zavoda je sedaj za imenovanje ponovno izbral Fakina, ki ga mora sedaj podpreti še skupščina zavoda, potem pa bo o imenovanju še enkrat glasoval Državni zbor.

V Ljubljani se danes začenja trinajsti Teden možganov, ki ga organizira društvo SiNAPSA v sodelovanju z Raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tema letošnjega Tedna možganov je Spektri normalnosti. Zakaj takšna tema, pojasnjuje Lea Kristan iz društva SiNAPSA:

Izjava

V okviru Tedna možganov bo potekal bogat program, ki ga poda Kristan:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.