OFF predlogov in pobud

OFF predlogov in pobud

Aktualno-politična novica
28. 2. 2017 - 15.00
 / OFF

Avstrijska vlada je sprejela osnutek zakonov, s katerimi poostruje ukrepe proti migrantom in beguncem. Osnutek zakonov med drugim predvideva strožje kaznovanje zavrnjenih prosilcev za azil, ki jih bo lahko doletela globa med 5 000 in 15 000 evri oziroma bodo morali v zapor, če ne bodo zapustili države. Zakonski predlogi predvidevajo tudi podaljšanje pripora za tiste, ki čakajo na izgon iz države, avstrijske oblasti pa nameravajo na tranzitnih delih letališč vzpostaviti tudi posebne centre za vrnitev, v katerih bodo zadrževali ljudi, ki jim za pot nazaj v domovino manjkajo potrebni dokumenti. Zavrnjeni prosilci bodo ob morebitnem sprejetju poostrene zakonodaje izgubili osnovno pomoč, njihovo vrnitev pa namerava avstrijska vlada tudi finančno stimulirati. O ukrepih, ki jih oblasti napovedujejo že od začetka januarja, bo avstrijski parlament predvidoma odločal še pred poletjem.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je s kitajskim premierjem Li Keqiangom dogovorila o kvotah glede prodaje električnih avtomobilov na Kitajskem. Kitajska namreč razmišlja o uvedbi pravil, po katerih bi vsaj 8 odstotkov prodanih vozil vsakega avtomobilskega podjetja moralo biti električnih, sicer bi sledile kazni. Ta kvota bi se nato vsaki dve leti zvišala za 2 odstotka. Nemška podjetja te kvote ne izpolnjujejo in so do sedaj na Kitajskem prodala le nekaj tisoč električnih avtomobilov. Dosežen je bil kompromis, ki med drugim  vključuje enoletni odlog uveljavitve prej omenjenega pravila in počasnejše zviševanje prodaje električnih avtomobilov.

Ameriško pravosodno ministrstvo je napovedalo odstop od sodelovanja v tožbah proti teksaškemu volilnemu zakonu. Zakon določa, da morajo volilci, če želijo oddati svoj glas, pokazati veljaven osebni dokument s sliko. Do sedaj so lahko v Teksasu volili s predložitvijo osebnega dokumenta, na katerem ni fotografije. Kritiki novega zakona opozarjajo, da z njim diskriminirajo revne in manjšine, saj je posedovanje osebnega dokumenta s sliko med pripadniki manjšin mnogo redkejše. Do sprejetja takšne vrste zakonov je večinoma prišlo v državah z republikansko večino v kongresu. V kar devetnajstih državah Združenih držav Amerike osebnega dokumenta na volitvah ni potrebno predložiti.

Albanski obrambni minister Mimi Kodheli je parlamentarni komisiji predal pobudo za pridružitev albanske vojske koaliciji proti Islamski državi v Iraku. Glede prisotnosti albanske vojske v Iraku bo v kratkem v parlamentu podan tudi predlog zakona. V zakonu bo določeno število vojakov, ki jih bo Albanija poslala v Irak, in kakšna bo njihova misija na iraških tleh. Albanija je sicer ena izmed prvih članic koalicije, ustanovljene pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike pred tremi leti. Do sedaj v njej ni sodelovala z vojaško silo, pač pa je donirala orožje za namene boja proti Islamski državi.

Vodja makedonske opozicijske stranke SDMS Zoran Zaev je predsedniku države Gjorgeju Ivanovu predal podpise 67 poslancev in s tem pokazal, da ima v stodvajsetčlanskem parlamentu večinsko podporo. Predajo podpisov je Zaev izvedel po tem, ko relativna zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev, desnosredinska VMRO DPMNE, ni uspela sestaviti vlade. Zaev si je večinsko podporo zagotovil z 18 glasovi poslancev treh albanskih strank, ki pa še niso odločene, ali bodo vstopile v koalicijo ali pa bodo podpirale predloge manjšinske vlade. Podporo albanskih poslancev je Zaev pridobil po odobritvi njihove zahteve po novem jezikovnem zakonu o podaljšanju uradne uporabe albanskega jezika po vsej Makedoniji.

Do predaje podpisov je sicer prišlo dan po pozivu Evropske komisije, naj se možnost oblikovanja vlade preda opoziciji. Danes bodo v več makedonskih mestih potekali tudi protesti v organizaciji združenja Enotna Makedonija, ki večinoma združuje podpornike Gruevskega. Več o protestih Ana Petruševa, direktorica Balkanske preiskovalne novinarske mreže, krajše BIRN, za Makedonijo.

Izjava

Več o dogajanju v Makedoniji pa v današnjem Offsajdu ob peti popoldanski.

 

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po odstopu italijanskega sklada Palladio Finanziaria od nakupa Cimosa sklical sestanek s Slovenskim državnim holdingom, krajše SDH, in Družbo za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB. Po sestanku je sporočil plan, po katerem bo prestrukturiranje Cimosa izvedel DUTB po načelu zasebnega vlagatelja. Vprašanje pa je, če bo vlogo DUTB kot zasebnega vlagatelja prepoznala tudi Evropska komisija, ki je v preteklosti Slovenijo že obravnavala zaradi prepovedane državne pomoči. DUTB bo v Cimos po Počivalškovih napovedih vstopil za omejeno obdobje treh do petih let, iskal pa bo tudi možnosti povezovanja s podobnimi podjetji pri nas. Na portalu Siol so se medtem pojavile špekulacije o možnosti povezovanja z Mariborsko livarno Maribor.  

Največje kritike alternativnega plana reševanja Cimosa se porajajo v Združeni levici, kjer predlagajo reševanje po načelih državnega lastnika, s čimer bi Cimos dolgoročno ostal v državni lasti. Predlagajo, da DUTB podjetje dokapitalizira in prestrukturira ter ga preda v upravljanje SDH. Ob tem bi Cimos po njihovem morali opredeliti kot strateško naložbo.

Pri Sindikatu Mladi plus so predstavili vseslovensko kampanjo Kažipot do dostojnega dela. Več o razlogih, ki so spodbudili kampanjo, pove Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus:  

Izjava

V okviru projekta so zasnovali več dogodkov, predavanj in delavnic, s katerimi bi informirali mlade. Več Tea Jarc:

Izjava

Off je pripravila vajenka Rina.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.