Nekdanji vodilni predstavniki FARC-a  so priznali, da je ta organizacija v petdeset let trajajočem konfliktu zagrešila vojne zločine in zločine proti človeštvu. S priznanjem očitkov v obtožnici, o kateri presoja kolumbijski tribunal s posebnimi pristojnostmi za mir, so se obtoženci izognili daljši zaporni kazni. Po določilih mirovnega sporazuma med FARC-om in Kolumbijo prinaša predhodno priznanje krivde obtožencem milejše omejitve gibanja. Kolumbijski tribunal s posebnimi pristojnostmi za mir je tudi sporočil, da je prišel do novih ugotovitev pri preiskovanju dejanj vojske in njenih operacij. Vojaške sile so bile med letoma 2002 in 2008 odgovorne za smrt najmanj 6400 ljudi, ki so bili ubiti v izvensodnih pobojih. Vojaški predstavniki so predstavili ubite kot žrtve spopadov, vendar je tribunal to tezo zavrnil. Število žrtev je vojski služilo za predstavljanje učinkovitosti operacij vojske proti FARC-u. To je bila odporniška skupina, ki je vstopila v vojno z državo zaradi zavzemanja za spremembo političnega in gospodarskega sistema, ki sta bila podrejena interesom Združenih držav Amerike.

Ostajamo na drugi strani Atlantika. V Teksasu še vedno vladajo izredne razmere zaradi spopadanja z vremensko krizo, ki vse bolj postaja tudi humanitarna, zaradi česar jo je ameriška javnost že krstila za teksaško Katrino. Zaradi neobičajno nizkih temperatur, ki so onemogočile pretok plina, je prišlo do številnih električnih izpadov. Pristojni energetskih omrežij kljub opozorilom niso prilagodili morebitnim zimskim razmeram. Omrežje tudi ni povezano z omrežji sosednjih zveznih držav, kar je razmere še dodatno otežilo.

Alžirski predsednik Abdelmadžid Tebun je razpustil spodnji del parlamenta in napovedal predčasne volitve. V svojem nagovoru je obljubil, da bo pomilostil nekaj več kot 50 zaprtih protestnikov, ki so člani gibanja Hirak, in preoblikoval vlado. Gibanje Hirak, ki se zavzema za demokratično prenovo države, je po prekinitvi zaradi pandemije znova pričelo protestirati. Protestniki so nezadovoljni zaradi počasnega uvajanja sprememb na področju gospodarstva in politike, ki jih predsednik obljublja vse od svojega prihoda na oblast leta 2019.

Policija je v Butanu aretirala člana vrhovnega sodišča, predsednika okrožnega sodišča in visokega generala, sicer poveljnika kraljeve straže. Pridržane policija sumi, da so načrtovali državni prevrat ter da so želeli odstraniti generala vrhovnega poveljstva in glavnega ustavnega sodnika. Kot pretvezo za odstranitev generala so želeli izkoristiti korupcijski škandal, ki naj bi ga sprožili z dokumenti o nakupu vojaških vozil.  

Evropska komisija je pričela uradni postopek zoper Madžarsko zaradi implementacije zakona o donacijah, namenjenih nevladnim organizacijam. Komisija je dala madžarskim oblastem dva meseca časa, da spremenijo sporno zakonodajo, sicer bo pred Evropskim sodiščem sprožila postopek, ki bi privedel do finančnih sankcij. Sodišče je sporni zakon lani poleti označilo kot nezakonitega, saj krši evropska pravila o prostem pretoku kapitala, pravico do zasebnosti in pravico združevanja. Zakon namreč nevladnim organizacijam nalaga, da morajo finančno pomoč iz tujine prijaviti in predstaviti donatorje. V nasprotnem primeru jim grozita denarna kazen in celo zaprtje.        

Srbska pravoslavna cerkev ima novega patriarha. Na to mesto so škofje postavili Prvoslava Perića, do zdaj zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija. Delal je tudi kot vojaški škof, kasneje pa kot koordinator sodelovanja med srbsko vojsko in cerkvijo. Porfirije je bil v preteklosti naklonjen konservativni politiki, ki jo je ubral srbski predsednik Aleksander Vučić, kar je izboljšalo možnosti za njegovo izvolitev. Zaradi pomembne vloge pravoslavne cerkve v srbski družbi ima položaj patriarha velik pomen.

Poslanci skupščine Zdravniške zbornice so na ustanovni seji potrdili predsedniški mandat infektologinje Bojane Beović. Ta je bila izvoljena v drugem krogu, prejela pa je dobrih 53 odstotkov glasov. Nasledila bo Zdenko Čebašek Travnik, ki je prav tako kandidirala. Ta trdi, da je na volitvah prišlo do nepravilnosti, a teh volilna komisija ni ugotovila. Kljub napovedi, da bo zaradi nepravilnosti vložila pritožbo, se je odhajajoča predsednica odločila, da tega ne bo storila. Beović je napovedala, da se bo zavzemala za izboljšanje medijske podobe zbornice. Zavzema se tudi za ustanovitev sklada, ki bo omogočal izplačilo nekrivdne odškodnine v tožbah proti zdravnikom, ter nudenju pomoči in opore obtoženim zdravnikom. Zavoljo nastopa predsedniške funkcije namerava Beović odstopiti z mesta vodje vladne svetovalne skupine za covid-19, a želi ostati njena članica.

Skupščina Študentske organizacije Slovenije je potrdila novega predsednika organizacije, Andreja Pirjevca. Z nastopom novega mandata se s predsedniškega stola poslavlja Klemen Peran. Kandidaturo Pirjevca sta podprli študentski organizaciji Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, novi predsednik, ki prihaja z Univerze na Primorskem, je bil prej predsednik odbora za obštudijske in interesne dejavnosti. V svoji predstavitvi je izpostavil, da se bo zavzemal za izboljšanje delovanja ŠOS-a in za sprejetje zakona za urejanje položaja študentov ter drugih ukrepov za izboljšanje njihovega položaja. 

Odpoved:  OFF je spisal vajenec Dominik pod budnim vodstvom Lucije.