Izraelska genocidna vojska je pri distribucijski postaji Humanitarne fundacije za Gazo v Han Junisu ubila vsaj sedem in ranila več kot sedemdeset iskalcev pomoči. Po poročanju Al Džazire so izraelski vojaki izkoristili priložnost za streljanje na množico Palestincev, ki so skušali prevzeti svoj paket moke in mleka. Vojska je prav tako izvedla dronski napad nad bolnišnico Al Šifa v Džabaliji na jugu enklave, pri čemer je ubila dve osebi. Na okupiranem Zahodnem bregu so sionistične sile v bližini Hebrona in Nablusa izvedle racije, med katerimi so aretirale šest Palestincev. Sionistična vojska je medtem izvedla vsaj sedem zračnih napadov na številna mesta v Libanonu, s čimer je ponovno kršila novembrski dogovor o prekinitvi ognja z gibanjem Hezbolah. V sosledju napadov je napadla območje doline Bekaa in mesta Baalbek na vzhodu države. Izraelski minister za obrambo Israel Kac je ob tem dejal, da pričenjajo z napadi nad največjo lokacijo za proizvodnjo natančno vodenih raket pod okriljem Hezbolaha.

Ameriški predsednik Donald Trump je z izvršnim odlokom uvedel višje recipročne carine na uvožene dobrine iz 68 držav. Carine, ki bodo stopile v veljavo s sedmim avgustom, se gibljejo v višini od 15 do 41 odstotkov. Za države, ki so ameriške večje trgovinske partnerice, kot so države Evropske unije, Japonska in Južna Koreja, so ZDA uvedle 15-odstotno carino. Najvišje carine je Trumpova vlada uvedla na uvoz iz Sirije v višini 41 odstotkov ter Mjanmara in Laosa v višini 40 odstotkov vrednosti blaga. Za uvoženo blago iz Iraka bo veljala 35-odstotna carina. Za preostale države, s katerimi imajo Združene države izvozni presežek, je ohranjena univerzalna 10-odstotna carina. Trump je tako imenovane recipročne carine prvič napovedal v začetku aprila, vendar je en teden kasneje razglasil 90-dnevni premor, v katerem so države izpogajale višino carinske stopnje.

Trump je z ločenim izvršnim odlokom povečal carine na dobrine iz Kanade, ki niso vključene v trgovinski sporazum med ZDA, Mehiko in Kanado, in sicer iz 25 odstotkov na 35 odstotkov. Carine stopajo v veljavo z današnjim dnem. Ameriška vlada ukrep pojasnjuje, češ da je sankcije proti Kanadi povišala zaradi kanadskega nesodelovanja pri omejevanju tihotapljenja fentanila na meji z ZDA. Kanadskim oblastem prav tako očitajo povračilne in maščevalne ukrepe, ki ne pripomorejo k izboljšanju stanja. 

Ganski parlament je potrdil sporazume o odpravi vizumske obveznosti s Kolumbijo, Mozambikom, Dominiko ter Svetim Tomažem in Princem. Gansko prebivalstvo bo v te štiri države lahko potovalo brez vizuma. Po besedah zunanjega ministra Samuela Ablakwe se vlada trudi vzpostaviti močnejši potni list. Prvo tovrstno odpravo vizumov je ganska vlada sprejela prejšnji mesec z Marokom. Podobne odprave vizumskih obveznosti so letos sprejele tudi druge afriške države, med njimi Kenija, Ruanda in Benin. Spomnimo, ameriški predsednik Donald Trump je pred tremi tedni za ganske državljane, ki potujejo zaradi turističnih, poslovnih ali akademskih razlogov, uvedel enotne vizume, veljavne zgolj tri mesece.

Salvadorski kongres je potrdil zakon, ki uvaja nove ustavne spremembe volilnega sistema. Spremembe zajemajo ukinitev omejitve števila predsedniških mandatov, podaljšanje predsedniškega mandata s pet na šest let in odpravo drugega kroga predsedniških volitev. Za sprejem predloga zakona, ki ga je vložila vladajoča stranka Nove ideje, je v 60-članskem kongresu glasovalo 57 članov. Sprememba ustave odpira možnost trenutnemu predsedniku in ustanovitelju vladajoče stranke Nayibu Bukeli ponovno kandidaturo na naslednjih volitvah leta 2027. Bukele od lanskega leta opravlja svoj drugi predsedniški mandat, čeprav ustava prepoveduje opravljanje funkcije v dveh zaporednih predsedniških mandatih.

Meščani in študenti v blokadi Državne univerze v Novem Pazarju nadaljujejo z blokado krožišča v središču mesta. Protestniki napovedujejo, da z blokado nadaljujejo vse dokler ne bo policija vseh deset pridržanih someščanov izpustila iz pripora. Višje sodišče v Novem Pazarju je večini pridržanih namreč podaljšala pripor za 30 dni. Medtem pa je Državno tožilstvo za organizirani kriminal izdalo nalog za aretacije več ljudi zaradi suma korupcije pri rekonstrukciji nadstreška v Novem Sadu. Med aretiranimi so Tomislav Momirović, bivši minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo in Anita Dimoski, nekdanja vršilka dolžnosti pomočnika ministra. Prav tako so aretirali Nebojšo Šurlana, nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja podjetja Infrastruktura železnice Srbije, Nikolo Trivića, odgovorne osebe v podjetju Starting in Sinišo Jokića, nekdanjega direktorja Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Novega Sada. Nenazadnje, študentje v blokadi po celotni Srbiji pripravljajo komemorativni protest ob devetmesečni obletnici padca nadstreška v Novem Sadu, ki je ubil 16 ljudi. 

Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini je potrdilo obsodbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Sodišče Bosne in Hercegovine je februarja Dodika spoznalo za krivega in ga obsodilo na leto dni zaporne kazni in šestletno prepoved delovanja v politiki. V skladu z odločitvijo sodišča bo Dodik moral prenehati z opravljanjem funkcije predsednika entitete, na odločitev sodišča pa se ne more pritožiti. 

Evropsko vrhovno sodišče je odločilo, da se morajo države članice EU držati pravnih standardov pri opredelitvi varnih držav izvora za namene deportacije iskalcev za azil. Pri tem morajo države tako prosilcem za azil kot tudi sodiščem omogočiti dostop do virov, na podlagi katerih so prišli do sklepa o varnosti države. Prav tako sodišče izpostavlja, da se država lahko obravnava kot varna le, če zagotavlja zadostno zaščito vsem prebivalcem, tudi manjšinam. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi italijanskega primera deportacije in zavrnitve prošnje za azil dveh državljanov Bangladeša, ki so jih italijanske oblasti odpeljale v center za pridržanje v Albaniji.

Vlada je potrdila sklep o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita vojaškega orožja in opreme z Izraelom. Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so sporočili, da je Slovenija kot prva evropska država, ki je sprejela tovrsten ukrep, ukrepala zaradi izraelskega onemogočanja dostopa do humanitarne pomoči in krajšanja osnovnih pogojev za življenje prebivalcem v Gazi. Vlada je ministrstvu za obrambo naložila dosledno izvajanje 77. člena zakona o obrambi, ki ministrstvu omogoča možnost prepovedi ali omejitve nabave, uvoza ali izvoza določenih obrambnih proizvodov zaradi suma, da se proizvodi uporabljajo pri kršenju mednarodnega prava in človekovih pravic. Ministrstvu za infrastrukturo pa je vlada naložila dosledno preverjanje in mesečno poročanje o protokolu ravnanja Luke Koper in Slovenskih železnic glede tranzita orožja in opreme. Ministrstvo za obrambo od oktobra 2023 ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz vojaškega orožja in opreme v Izrael, vendar istih zadržkov pri uvozu niso imeli. Tudi tokrat so z vlade sporočili, da bodo pri izvajanju prepovedi uvoza izvzeli opremo, ki je v Sloveniji potrebna za »področje varnosti in odpornosti«.

Jernej Vrtovec, trenutni podpredsednik stranke Nova Slovenija, je najavil svojo kandidaturo za predsednika stranke. Novega predsednika bodo člani NSi izvolili na kongresu stranke, ki bo potekal 13. septembra. Izvršilni odbor in svet stranke sta na koncu junija odločila, da bo jesenski kongres ne le programski, temveč tudi volilni. Sedanji predsednik stranke Matej Tonin je napovedal, da se septembra ne bo potegoval za že peto izvolitev na funkcijo.

Z današnjim dnem je začela veljati sprememba uredbe o javnih linijskih prevozih potnikov, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden. Cene enkratnih, torej dnevnih, tridnevnih in tedenskih vozovnic se bodo zvišale, medtem ko bodo cene terminskih, torej mesečnih in letnih, ostale nespremenjene. Enkratna vozovnica za relacije do petih kilometrov se bo tako zvišala za dvajset centov na evro in pol, za relacije nad 150 kilometrov pa se bodo dvignile za tri evre in pol, torej na ceno šestnajst evrov in pol. Največja podražitev je vidna pri vikend vozovnicah, za katere je veljal 75-odstotni popust, sedaj pa bo veljal le še 25-odstotni popust. Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da gre za prvo uskladitev cen enotnih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa po letu 2006.