V Kolumbiji je kongres sprejel zakon s katerim Revolucionarne oborožene sile Kolumbije, krajše FARC, uradno dobivajo v spodnjem in zgornjem domu kolumbijskega kongresa zagotovljenih po pet sedežev. Politična reintegracija FARCA je del mirovnega sporazuma, ki ga je novembra lani s FARC-om podpisal predsednik Juan Manuel Santos. Sporazum med drugim predvideva razorožitev okoli sedem tisoč upornikov do konca maja.

Prek Atlantika na severnoafriško obalo. Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi je vojski ukazal varovanje državnih surovinskih bogastev. Vojska bo prvič ščitila najdišča nafte, fosfata in zemeljskega plina, medtem ko protestniki že več tednov blokirajo pridobivanje surovin. Predvsem v južnih provincah, kjer imata plinska črpališča avstrijski OMV in italijanska ENI, več tisoč protestnikov blokira transportne poti in zahteva delovna mesta ter delež dobička. OMV je prejšnji teden preventivno že odpoklical 700 zaposlenih na jugu Tunizije. Tunizijska vlada sicer skuša implementirati reforme, ki bi okrnile socialno državo ter zvišale gospodarsko rast, pri tem pa jih, kot trdijo oblasti, omejujejo ravno protestniki. Plan reform med drugim vključuje dvakratno povečanje fosfatne produkcije. Aprila je Tunizija v zameno za obljubljene reforme dobila 320 milijonov dolarjev posojila s strani Mednarodnega denarnega sklada. Od leta 2015 v Tuniziji sicer veljajo izredne razmere.

Na Stari celini pa je Sodišče Evropske unije sprejelo odločitev, ki priznava legitimnost civilni iniciativi, kritični do sporazumov TTIP in CETA. Leta 2014 je Evropska komisija namreč blokirala peticijo civilnodružbenih gibanj, zbranih pod imenom “Stop TTIP”. Odločitev je utemeljila z mnenjem, da ne more dovoliti peticij, ki nasprotujejo pravnim postopkom, ki so že v teku. Civilna iniciativa “Stop TTIP”, ki je zbrala več kot 3,3 milijona podpisov proti TTIP in CETI, je od Evropske komisije želela uradno obravnavo svojih predlogov. A ker Komisija kljub izpolnjenemu pogoju najmanj milijona podpisov iniciative “Stop TTIP” ni želela registrirati, ta peticije na Komisijo tudi ni mogla nasloviti. Po odločitvi sodišča bo tako iniciativa po dveh letih in že sprejetem sporazumu CETA lahko prispevala k prepotrebni javni debati.

Potem ko je bila včeraj v kosovskem parlamentu izglasovana nezaupnica vladi premierja Ise Mustafa, so predstavniki političnih strank z albanskim predsednikom Hashimom Thacijem danes že razpravljali o možnih datumih predčasnih parlamentarnih volitev. Kosovski Zakon o splošnih volitvah določa, da morajo biti predčasne volitve izpeljane najhitreje 30 in najpozneje 45 dni po razpustitvi parlamenta, kar pomeni, da morajo biti volitve izpeljane 11. ali 18. junija. Na ločenih sestankih s predsednikom, ki se jih ni udeležila edinole Mustafova Demokratična zveza Kosova, je večina predstavnikov 20 političnih strank predlagala 11. junij, Thaci pa je napovedal, da bo pri razpisu volitev v prihodnje v obzir vzel oba datuma. Predčasno izbiranje novih oblasti je postalo kosovska stvarnost po včerajšnjem glasovanju v parlamentu, ki je z 78 glasovi za in 34 proti izglasoval nezaupnico Thacijevi vladi. Odločilne glasove so v skladu z napovedmi prinesli poslanci koalicijske Demokratske stranke Kosova, krajše PDK, ki so podprli predlog opozicijske Pobude za Kosovo. Več o dogajanju na včerajšnji izredni seji kosovskega parlamenta in pred tem pa dopisnica Radia Svobodna Evropa Amra Zejneli.

Izjava.

Več o dogajanju na Kosovu pa v današnjem Offsajdu ob petih.

Predlog zakona o romski skupnosti, ki ga je vložila Združena levica, je zaključil parlamentarno pot na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki ga je ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavno. Zakon bi povišal financiranje občin, kjer živijo romi, prepovedal prodajo nepremičnin kjer ti bivajo in reformiral sestavo romskih predstavniških teles. Naletel je na nasprotovanje tako v koaliciji kot opoziciji, kar nekaj pripomb na predlog pa je imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Več o slednji, nasprotovanju koalicije in napovedanem vladnem predlogu Zakona o romski skupnosti, v katerega ne verjamejo, pa poslanec Združene levice Matjaž Hanžek.

Izjava.

S strani Združene levice so na predsedujočega odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Dušana Verbiča iz SMC leteli očitki o nekorektnem vodenju seje. Na sejo namreč ni povabil predstavnikov vseh romskih organizacij, tam je bil prisoten le predsednik Sveta romske skupnosti Slovenije.

Izjava.

Evropska komisija je Sloveniji dala soglasje za prodajo Nove ljubljanske banke, krajše NLB, v dveh korakih. Do konca tega leta bo tako lastnik NLB Slovenski državni holding na prodaj ponudil najmanj 50 odstotkov banke, do konca leta 2018 pa še preostali delež do 25 odstotkov plus ene delnice. Ob izvedeni dokapitalizaciji NLB leta 2013 v višini 1,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja se je Slovenija namreč zavezala k zmanjšanju lastniškega deleža države na največ 25 odstotkov plus eno delnico. Prvotno je bilo sicer dogovorjeno, da bo Slovenija do konca tega leta prodala 75 odstotkov.

Off sta pripravila vajenec Martin in Nejc.