Izrael in Palestinci v Gazi se zaenkrat še držijo dogovora o obojestranski prekinitvi ognja, ki je začel veljati sinoči. Izraelska vojska se je sicer pritožila, da je proti jugu izraelske države poletelo 5 raket, a niso povzročile škode. 3 so pristale na neposeljenem ozemlju, 2 je prestregel izraelski protiraketni ščit, izraelska vojska pa na domnevni napad ni odgovorila. Dogovor o prekinitvi ognja so navdušeno pozdravili prebivalci Izraela, ki so z ognjemeti in izraelskimi zastavami na ulicah dolog v noč slavili konec izraelske vojaške operacije v Gazi. Premirje sta v sredo v Kairu objavila egiptovski zunanji minister Mohamed Kamel Amr in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je v Egiptu mudila na obisku. Dogovor zavezuje Izrael k ustavitvi vseh napadov na Gazo s kopnega, morja in zraka, Palestinci pa so morali ustaviti raketne napade iz Gaze na Izrael. Pred tem je 8-dnevna izraelska ofenziva na Gazo na palestinski strani ubila 160 ljudi, od tega je več kot polovica civilistov. 

Medtem ko se v Gazi izraelska vojska drži premirja, pa nemoteno operira na Zahodnem bregu, kjer je bilo v nočni akciji aretirani 55 domnevnih palestisnkih terorističnih operativcev. Po besedah izraelske vojske naj bi bili aretirani povezani s palestinskimi militarističnimi gibanji, obravnavali pa naj bi jih zaradi aktivnosti med protesti na Zahodnem bregu proti izraelskemu bombandiranju Gaze.

Sirske uporniške sile so po poročanju Sirske observatorija za človekove pravice zavzele strateško pomembno mesto Majadin na vzhodu Sirije, s čimer so zaokrožile obsežno območje ob sirsko-iraški meji, ki ga nadzirajo. Z nafto bogato in sunitskimi plemeni naslejeno območje vzhodno od mesta Deir Ezor je po navedbah observatorija največje območje, ki ni pod območju režimskih sil zvestim predsedniku Bašarju Al Assadu. Po zadnjem uspehu uporniški sil, so se morale vladne milice umakniti v vojaško letališče v Deir Ezorju, vladna vojna letala pa so medtem iz zraka ponovno napadla mesto Alep, zrušila zgradbo poleg mestne bolnišnice, in pri tem ubila najmanj 13 ljudi. 

V mestu Ravalpindi v bližini pakistanske prestolnice Islamabad je neznani samomorilski napadalec v napadu na šiitske vernike ubil 23 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Napadalec se je razstrelil, potem ko ga je policija ustavila na nadzorni točki. Mesto je bilo v času napada polno šiitskih vernikov, ki so praznovali sveti mesec muharam, eksplozija pa je poškodovala tudi 8 otrok. Gre za najhujši napad v Pakistanu v zadnjih petih mesecih, potem ko je bilo v napadu v plemenskem ogrožju Kiber junija letos ubitih 29 ljudi. Odgovornost za napad v Ravalpindiju, kot še za nekatere druge v državi, so prevzeli pakistanski talibani.

Napetim razmeram na Bližnjem vzhodu in v Aziji navkljub pa so v Združenih državah Amerike brezskrbno praznovali zahvalni dan, novi-stari predsednik Barack Obama pa si je po vrnitvi iz azijske turneje vzel čas celo za pomiloščanje puranov. Več o tem in ostalem dogajanju preku luže pa naša sodelavka Lidija Poljaček.

izjavo lahko poslušate v posnetku celotne oddaje

V Boliviji so prvič po 11 letih izvedli popis prebivalstva, ki je minil brez zapletov. Štetje prebivalstva v približno 11 milijonski državi so oblasti izvedle z več kot 200.000 popisovalci in strogimi ukrepi namenjenimi temu, da bi ljudi zadržali doma in s tem kar se da celovito zajeli populacijo. Bolivijske oblasti so na dan popisa uvedle policijsko uro, trgovine so ostale zaprte, promet je zamrl, alkohol je bil prepovedan, kljub temu pa poročanju bolivijskega notranjega ministra Carlosa Romera večjih težav ni bilo. Ob splošnemu negodovanju prebivalstva zaradi popisa, so policisti pridržali le skupino 300 ljudi, ki niso upoštevali policijske ure. Popis naj bi po vzhičenih pričakovanjih bolivijskega predsednika Eva Moralesa prinesel novo demografsko sliko Bolivije, v kateri bi prišle do izraza številne domorodne etnične skupine, katerih naj bi bilo v Boliviji več kot štirideset. Zadnji celovit popis prebivalstva so v Boliviji izvedli leta 2001 in takrat našteli vsega 8,3 milijona prebivalcev, kar tri milijone manj, kot jih v Boliviji živi danes.

Predsednik Demokratične republike Kongo Joseph Kabila je izrazil pripravljenost na pogajanja z uporniškim gibanjem M23, ki včeraj zasedlo kongoško mesto Goma, in prisluhniti njihovemu nezadovljstvu. Kljub načelni pripravljenosti na pogovore pa so oblasti v Kinšasi etnično heterogenemu uporniškemu gibanju dalo jasno vedeti, da njihove nasilja ne bodo več trpele in jih pozvale, da takoj zapustijo Gomo. Njihove jasne zahteve pa so zaenkrat s stališča upornikov neuresničljive, saj so še včeraj zasedbo Gome označili kot začetek osvoboditve Konga. Ob tem so vse glasnejše obtožbe, da za aprila ustanovljenim gibanjem M23 stojita Ruanda in Uganda. Očitkom o tihi runadski in ugandski podpori upornikov preko ruandskega obrambnega ministra so se priključili tudi Združeni narodi, kar pa sta tako Ruanda kot Uganda že odločno zanikali.

Po včerjašnji izvolitvi 22 državnih svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov, danes na volilnih zborih odločajo še o izvolitvi 18 državnih svetnikov predstavnikov socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov. Za 18 svetniških mest se poteguje 44 kadidatov, med njimi tudi 11 takih, ki svetniško funkcijo že opravljajo.

Ob včerajšnji voltivah predstavnikov lokalnih interesov v državni svet je bilo najživahnejše v Mariboru, kjer je množiča protestnikov nasprotovala svetniški izvolitvi mariborskega župana Franca Kanglerja. Zaradi številnih sodnih postopkov, ki potekajo proti njemu, se nasprotniki samopašne Kanglerjeve lokalne politike bojijo, da v državnem zboru iskal prevsem imunetito. O sinočnjem dogajanju v Mariboru smo se pogovarjali z enim od protestnikov, Sanjinom Yasarjem.

izjavo lahko slišite v posnetku celotne oddaje

V Ljubljani v organizaciji ŠKUCA in sindikata vzgoje ter izobraževanja SVIZ poteka v okviru Dneva raznolikosti nacionalna konferenca z naslovom “Krepitev socialnega dialoga o pravicah ranljivih skupin.” Več o dogodku pa ena od organizatoric Nataša Sukič.

izjavo lahko slišite v posnetku celotne oddaje