Predsednik Viktor Janukovič je podpisal dogovor o končanju krize v državi. Dogovor, ki je bil dosežen ob posredovanju Evropske unije in Rusije, vključuje ustavne spremembe, koalicijsko vlado in predčasne volitve. Po poročanju zasebne televizije 1+1 naj bi v 48 urah začela veljati ustava iz leta 2004, ki omejuje pristojnosti predsednika države, v desetih dneh naj bi bila oblikovana koalicijska vlada, decembra pa naj bi izvedli predčasne predsedniške volitve. Sporazum je bil dosežen po celonočnih pogajanjih, ki so jim poleg Janukoviča prisostvovali voditelji opozicije Vitalij Kličko, Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok, zunanji ministri Poljske, Nemčije in Francije ter posrednik ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski varuh človekovih pravic Vladimir Lukin.

V nadaljevanju zgodbe iz avstralskega azilskega taborišča na Papua Novi Gvineji, ki se tokrat ni mogla končati na straneh črne kronike, je tamkajšnja policija obtožila avstralske oblasti neposredne odgovornosti pri umoru iranskega pribežnika v azilnem centru na Manusu. Spomnimo: v ponedeljkovem nasilju v omenjenem centru je bilo poškodovanih 77 ljudi, mlademu Irancu pa so prerezali vrat. Pet dni kasneje je jasno, da je nasilje rezultat tistih, ki skrbijo za red in mir znotraj centra. Govorili smo z avstralskim neodvisnim novinarjem Markom Davisom, ki nam je pojasnil vsebino zgodbe na Manusu.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Več o azilnem centru v Manusu bo mogoče slišati v sredini Južni hemisferi.

V Pekingu so pred nedavnim sprejeli ukrep, ki v primerih visoke stopnje onesnaženega zraka prepoveduje rušilna dela in uporabo žarov ter pirotehničnih sredstev. Ker tovrstne prepovedi očitno niso dovolj, si je mestna oblast zamislila rigoroznejšo rešitev. V primeru, da kvaliteta zraka doseže kritično točko po kvantitativno določenih merilih, bo iz prometa izločenega pol pekinškega voznega parka. Ideja je sicer velikopotezna, vendar obstaja še en velik problem - kako celotno zadevo izvesti v praksi. Na parkiriščih in v garažah bi moralo namreč ob viških onesnaženja ostati 2,5 milijona prevoznih sredstev.

Indijski zgornji dom parlamenta je potrdil zakon, ki predvideva ustanovitev Telangane kot 29. zvezne države. Sporni zakon, med sprejemom katerega je v zgornjem domu vladal kaos, so podprli poslanci vladajoče Kongresne stranke in opozicijske stranke Bharatiya Janata. Pred dnevi je zaradi potencialno avtonomne Telangane v parlamentu zavel vonj po poprovem spreju, včeraj pa so nekateri nasprotniki zakona zapustili prostor, drugi trgali zakon pred premierjem Mahmohanom Singhom. Nova zvezna država naj bi bila oblikovana iz desetih revnih okrajev na severu zvezne države, dosedanja država Andhra Pradesh pa bi ohranila 13 okrajev. Mesto Hyderabad, tehnološka prestolnica države, bi postalo prestolnica obeh zveznih držav za obdobje do deset let.

Zahteve po oblikovanju ločene zvezne države so stare pol stoletja in so bile že večkrat vir silovitih protestov tako zagovornikov kot nasprotnikov te zamisli. Podporniki vztrajajo, da je njihova regija zapostavljena in da bi jim status zvezne države prinesel boljšo upravo in hitrejši gospodarski razvoj. Bogatejši deli zvezne države, kjer imata svoje podružnice tako Google kot Microsoft, pa odločno nasprotujejo delitvi, ker bi povzročila gospodarski pretres. Za dejansko odcepitev mora zakon podpisati le še predsednik države.

Zadnji celovečerec Martina Scorseseja Volk iz Wall Streeta, ki temelji na avtobiografskem romanu borznega špekulanta Jordana Belforta, je po velikem uspehu doživel še pravno tožbo. Andrew Green, ki je nekoč delal za Belfortovo firmo Stratton Oakmont, namreč toži producente filma za 25 milijonov dolarjev. Green se je prepoznal v liku Nickyja Koskoffa z nadimkom Rugrat, ki je prikazan kot izprijen, z drogami našopan šovinistični kriminalec. Ta podoba, kot pravi, ne sovpada z resničnostjo.

Ob pol desetih zvečer se na Metelkovi v Menzi pri koritu pričenja benefit dogodek v podporo ljudem, ki so bili med protesti in vstajami tarče policijske obravnave, pri čemer so že prejeli finančne kazni in so še naprej v sodnih postopkih. Več o dogodku nam je povedala aktivistka Petra.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Na dogodku bodo nastopali glasbeniki Samo Boris, Mirko, Doša, Brodii, Bojkot, Srau pa letu, Drek u pest, Nevem nevem, Dj Kantriman in performarji Živa Sila, Alatea ter Dejan Koban. Za konec pa še nekaj besed o sodelujočih:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje