Kubanska vlada je v luči večjih protivladnih protestov v zadnjih dneh omejila dostop do družbenih omrežij in nekaterih komunikacijskih aplikacij v državi. Nevladna organizacija za spremljanje kibernetske varnosti NetBlocks je sporočila, da je bil na Kubi omejen dostop do aplikacij Facebook, WhatsApp, Instagram in Telegram, ki so glavno orodje organizatorjev protestov. Ti so izbruhnili zaradi gospodarske krize, pomanjkanja osnovnih potrebščin in pogostih izpadov elektrike. Protestniki so nezadovoljni tudi z vladnim pristopom k zajezitvi pandemije covida-19, še posebej z omejevanjem osebnih svoboščin. Od nedelje do zdaj so protesti terjali eno smrtno žrtev.

V venezuelski prestolnici Caracas so oblasti aretirale venezuelskega opozicijskega politika Freddyja Guevaro zaradi vladnih obtožb o povezovanju z ekstremističnimi skupinami. Venezuelski državni tožilec Tarek Saab je napovedal, da bo Guevara obtožen terorizma, napada na ustavno ureditev in poskusa državne veleizdaje. Guevara je bil leta 2017 že obtožen spodbujanja nasilja na takratnih protivladnih protestih, vendar je bil takrat vseh obtožb oproščen. Njegova trenutna lokacija še ni znana. Venezuela je v zadnjih letih pod vodstvom predsednika Nicolása Madura, ki ima s pomočjo Kitajske in Rusije za zdaj pod nadzorom vse državne varnostne sile, v primežu politične in gospodarske krize zaradi pomanjkanja in hiperinflacije.

V iraškem mestu Nasirija je zagorel covidni oddelek bolnišnice Al Husein. Požar je zanetila iskra v žičnem omrežju. Ko je ogenj dosegel rezervoar s kisikom, je ta eksplodiral in ubil 92, poškodoval pa več kot 100 ljudi v stavbi. Kljub aretaciji 13-ih posameznikov, ki naj bi bili odgovorni za varnost v bolnišnici, svojci umrlih in poškodovanih za požar krivijo skorumpirano vlado in vodilne pozivajo k odstopu. To je namreč že drugi požar v iraški zdravstveni ustanovi v treh mesecih. Prvi je v bagdadski bolnišnici zahteval življenja 80 ljudi. Pandemija covida-19 je razkrila šibkost iraškega zdravstvenega sistema, ki je zaradi omenjenih požarov in majhnega deleža cepljenih na udaru kritike in protestov.

Nadaljujemo v drugi državi, v katero je na začetku tega stoletja vkorakala ameriška vojska. Talibi naj bi zavzeli kraj Spin Boldak v bližini Kandaharja, ki je drugi najprometnejši mejni prehod na meji s Pakistanom. Trditev talibov, da so zavzeli mejni prehod, so potrdile pakistanske oblasti, ki naj bi se zdaj z njimi pogajale o ponovnem odprtju mejnega prehoda. Afganistanska vlada izgubo prehoda, ki naj bi padel brez boja, zanika. Talibi so od začetka pomladi zavzeli velike dele afganistanskega ozemlja, predvsem na zahodu države, torej na meji z Iranom, in na severu, kjer se je afganistanska vlada za ohranjanje varnosti že prej zanašala na zavezništva z lokalnimi plemenskimi voditelji.

Državni zbor je potrdil predlog resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Ta predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 in pospeševanje prilagajanja podnebnim spremembam. V okviru resolucije je bilo sprejeto tudi dopolnilo k določilu o jedrski energiji, ki je bilo ob prvi razpravi v matičnem odboru sicer začasno umaknjeno iz obravnave. Dopolnilo Slovenijo zavezuje k dolgoročni rabi in razvoju jedrske energetike ter predvideva ustrezne upravne postopke. Opozicija z Luko Mescem na čelu se z dopolnilom ne strinja, saj po njegovih besedah Slovenijo po tihem in brez ustrezne javne razprave zavezuje k jedrski energiji.

Krška družba Kostak je po enem mesecu končala odstranitev 650 ton komunalnega blata z območja Pivole v občini Hoče-Slivnica. Stroški odstranitve bodo znašali več sto tisoč evrov, predvsem zaradi velike količine blata in težke dostopnosti območja. Zaradi nezakonitega odlaganja komunalnega blata in povzročitve ekološke katastrofe je policija ovadila šest ljudi, ki jim grozi do osem let zaporne kazni. Direkcija za vode bo do nadaljnjega izvajala nadzor nad območjem, da bi preprečila negativne posledice komunalnega blata na bližnjo okolico.

Sindikat Premogovnika Velenje in Sindikat delavcev dejavnosti energetike sta izstopila iz operativne delovne skupine infrastrukturnega ministrstva za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij. Predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar je na današnji tiskovni konferenci izpostavil, da je ministrstvo ignoriralo pripombe sindikatov, da jih ni obveščalo o sestankih in ni delalo zapisnikov.

Izjava

Sevčnikar je še poudaril, da v strategiji, ki predlaga prenehanje uporabe premoga do leta 2033, ni podanih nikakršnih rešitev za ustrezen prehod trenutno zaposlenih v premogovnikih v savinjsko-šaleški regiji v druge panoge.

Državni zbor za ustavnega sodnika ni izglasoval Janeza Kranjca. Na tajnem glasovanju mu je zmanjkal en glas podpore. Za njegovo imenovanje na funkcijo ustavnega sodnika je glasovalo 45 poslancev, 43 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Kranjcu so nasprotovali poslanci strank LMŠ in Levica. Po njihovih besedah mora imeti ustavni sodnik čut za pravičnost, Kranjčeva stališča do nekaterih družbenih vprašanj pa naj bi segala v antične čase. Kranjc je že tretji kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je predlagal predsednik Borut Pahor in zavrnil državni zbor.