Kitajski parlament je potrdil zakon, po katerem lahko kitajska vlada sankcionira posameznika ali podjetje, ki se podreja sankcijam proti Kitajski. Tako bi Kitajska tovrstnim posameznikom ali podjetjem lahko na primer zaplenila premoženje na kitajskih tleh ali preklicala vizum. V praksi bi to lahko pomenilo, da kitajska podružnica podjetja, ki upošteva gospodarske in druge sankcije zoper Kitajsko, na Kitajskem ne bi mogla poslovati oziroma bi lahko poslovala samo, če sankcij ne bi upoštevala. Podobne ukrepe, s katerimi lahko Kitajska podjetja, ki upoštevajo sankcije, razglasi za nezanesljive entitete, je ministrstvo za trgovino sprejelo že januarja, a jih do zdaj še ni uporabilo. Kitajski ukrepi so primarno namenjeni odvračanju ZDA od sankcioniranja tujih podjetij zaradi poslovanja s kitajskimi osebami, proti katerim je Washington sprejel različne ukrepe. Tak primer bi bila lahko predsednica hongkonške vlade Carrie Lam, ki je pred časom razkrila, da ji banke v strahu pred ameriškim sankcijami nočejo odpreti računa. 

Preiskovalci ministrstva za pravosodje so v času administracije prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa od korporacije Apple s sodnim nalogom pridobili podatke demokratskih senatorjev, ki so bili člani komisije za obveščanje, njihovih družinskih članov ter njihovih pomočnikov in svetovalcev. Po navedbah poročila naj bi preiskovalci tako iskali odgovornega za uhajanje informacij o pogovorih med ruskimi predstavniki in Trumpovo administracijo. Na podlagi zbranih podatkov za leti 2017 in 2018 preiskovalcem ni uspelo najti odgovorne osebe, hkrati pa so Applu prepovedali udeležene obvestiti o tem, da so njihove podatke zahtevali vladni uslužbenci. Omenjena prepoved se je iztekla letos. Trump sicer še zdaleč ni prvi predsednik, ki je zvezni represivni aparat uporabil proti senatorjem. V času njegovega predhodnika Baracka Obame je obveščevalna agencija CIA vohunila za strokovnimi delavci senata, ki so pripravljali poročilo o mučenju jetnikov po 11. septembru, ter vlomila v prostore in računalnike predsednice odbora za nadzor tajnih služb Diane Feinstein. Razlog je bil enak – odkrivanje virov informacij.  

Brazilsko vrhovno sodišče je razsodilo, da država lahko gosti letošnjo Copo Americo, južnoameriško nogometno prvenstvo. Zahtevo za razsodbo so vložili sindikat metalurških delavcev, Socialistična stranka Brazilije in Delavska stranka bivšega brazilskega predsednika Lule da Silve, ki bo najresnejši tekmec trenutnega predsednika Jaira Bolosonara  na predsedniških volitvah prihodnje leto. Gostiteljstvu nasprotuje tudi brazilska nogometna izbrana vrsta. Brazilija je postala gostiteljica, potem ko sta gostiteljstvo odpovedali Kolumbija in Argentina, ki se soočata z visokim številom okužb z novim koronavirusom. Tudi Brazilija se še vedno sooča z visokim številom okužb, zato so sodniki organizatorjem naložili vrsto ukrepov za preprečevanje širjenja virusa. 

Ostajamo v Južni Ameriki. Levičarski kandidat Pedro Castillo  je zmagovalec volitev v Peruju. Po podatkih volilne komisije je zbral okoli 60 tisoč glasov več kot njegova konservativna tekmica Keiko Fudžimori. Hči nekdanjega predsednika Alberta Fudžimorija, ki trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi korupcije, je po posvetu s svojimi odvetniki že vložila zahtevo za pregled 300 tisoč in razveljavitev več kot 200 tisoč glasov, saj naj bi prišlo do volilne poneverbe. Predsednik naj bi zaprisegel 28. junija, vendar morebitni politični tretji polčas pred sodiščem, ki bi lahko prinesel ponovitev drugega kroga volitev, ta datum odmika. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron  je naznanil, da bo Francija končala operacijo Barkhane, ki jo v sodelovanju z državami Sahela vodi proti islamskim upornikom. Konec operacije sicer ne pomeni umika nekaj več kot pet tisoč francoskih vojakov, saj naj bi ti nadaljevali vojaške operacije v Sahelu. Namesto neposrednega vključevanja v boje naj bi francoska vojska večino sredstev namenila urjenju in opremljanju vojakov afriških držav. Po Macronovih besedah Francija ne more biti nadomestilo za države in njihove institucije v tem delu sveta.

 Evropski parlament je Evropski komisiji zagrozil s tožbo, če pri dodeljevanju denarja iz načrta za okrevanje ne bo uporabila pravila o vladavini prava proti njegovim kršiteljem. Omenjeno pravilo omogoča komisiji, da ob kršitvi vladavine prava zamrzne pridobivanje sredstev. Parlament je določil, da mora komisija v dveh tednih odpraviti nedoslednosti pri uporabi pravila in ostreje odreagirati na kršitve. Pravilo je bilo uvedeno zaradi delovanja Madžarske in Poljske, njegova implementacija pa stoji vse do odločitve Evropskega sodišča. 

Na Madžarskem so vladajoče stranke oblikovale vrsto dopolnil k zakonu proti pedofiliji, ki ga trenutno obravnava madžarski parlament. Dopolnila se dotikajo prepovedi predstavitve ter »promocije« homoseksualnosti in spremembe spola mladoletnim osebam. Spolno vzgojo bi lahko izvajale samo registrirane organizacije in posamezniki. Tovrstna dopolnila so zgolj zadnja v vrsti sprememb, ki krčijo svobodo skupnosti LGBTQ+ na Madžarskem. Tako je Madžarska lani prepovedala spremembo spola in omejila možnost posvojitev otrok istospolnim partnerjem.

Vlada je umaknila oznako zaupno z dokumenta o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine iz leta 2011, ki ga je pripravil bivši predsednik republike Milan Kučan. Ta je v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da gre po njegovem mnenju za preusmerjanje pozornosti od morebitnega obstoja dokumenta o spreminjanju meja na Balkanu in da je bil dokument iz leta 2011 predstavljen že v knjigi Prvi predsednik Boža Repeta. Na vladno odločitev se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bi si želel, da bi dokument ostal tajen.

Slovenija bo več kot 10 tisoč odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer iz prihodnjih dobav namenila Češki. Odmerke bo neposredno dobavil Pfizer. Odstop cepiva je po sporočilu urada vlade za komuniciranje solidarnostna gesta, saj je po mnenju vlade Češka ob neuspešnem dogovarjanju o prerazporeditvi cepiv največ izgubila. Za solidarnosto gesto pa se je vlada lažje odločila, ker je Madžarska Sloveniji posodila 300 tisoč odmerkov cepiva proizvajalca AstraZeneca.  

Razlito komunalno blato na območju Pivole v občini Hoče-Slivnica je prišlo iz čistilne naprave Komunalnega podjetja Ptuj. Izjavo za javnost je podal predsednik Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec, ki pove, kako so v podjetju preverjali izvor blata. 

izjava

Blato za Komunalo Ptuj odvaža podjetje CEP iz Celja, Širec pa je potrdil tudi, da je imelo devet tovornjakov, na katere so prejšni četrtek naložili blato, ljubljanske registrske tablice, tako kot tovornjaki, ki so jih na poti v Pivolo ujele varnostne kamere. Gre za 200 ton komunalnega blata, ki je onesnažilo Pivolski potok, botanični vrt in zasebno vodno zajetje. Po črki zakona mora pravna oseba za odlaganje odpadkov brez ustreznih dovoljenj plačati kazen, ki se giblje med 75 in 125 tisoč evri, če gre za večjo okoljsko škodo ali celo naklepno dejanje iz koristoljubja, pa lahko kazen naraste na vrednost med 225 in 375 tisoč evrov. Sanacija prizadetega območja se je že začela. 

ODPOVED: OFF je pripravil Dominik.