Vodja kolumbijskega levičarskega gibanja FARC Rodrigo Londono je v videoposnetku na spletni strani kolumbijske revolucionarne vojske potrdil, da je FARC pripravljen na mirovne pogovore, s katerimi bi končali najdlje trajajoč oborožen konflikt v Južni Ameriki, ki traja že skoraj pol stoletja. Gre za prvo potrditev mirovnih pogovorov s strani FARC-a po tistem, ko je pred tednom dni začetek preliminarnih pogovorov o mirovnem procesu najavil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos. Mirovni pogovori se bodo začeli 5. oktobra na Norveškem, kasneje pa naj bi se nadaljevali na Kubi.

Švedska vojaška tajna služba MUST je pred napadom na Irak leta 2003 Združenim državam Amerike posredovala podatke o zakloniščih, zgrajenih v Iraku s strani Švedske, trdi časnik Expressen, ki se sklicuje na dokumente s strani ameriškega vojaškega Centralnega poveljstva. Podatki so bili med pomembnejšimi za oblikovanje strategije napada, saj naj bi se v dotičnih zakloniščih nahajal vojaški vrh in osebje blizu Sadama Husseina. Takratni premier Švedske, social demokrat Göran Persson, ki je javno nasprotoval napadu, danes pravi, da se ne spominja ničesar glede posredovanja zaupnih podatkov napadalcem Iraka. Trenutni predsednik Socialnih demokratov Lars Ohly pa zahteva preiskavo, češ da v primeru, da je agencija delovala mimo vednosti ali odobritve vlade, to pomeni, da vlada nima nadzora nad lastnimi javnimi službami.

V policijski raciji v angleškem Brightonu so aretirali tri posameznike, ki so po novi zakonodaji v Angliji in Walesu nelegalno skvotali. S prvim septembrom je namreč bivanje v zapuščenih oziroma vsaj trenutno nezasedenih nepremičninah prepovedano. Skvoting ima sicer v Angliji bogato tradicijo z začetki v drugi polovici štirinajstega stoletja, ko so po kmečkih uporih kmetje zasedli prazne stavbe v Londonu. Že od takrat naprej skvoting v Združenem kraljestvu ni kaznivo dejanje. Bivanje v nezasedenih stavbah pa je pomagalo rešiti težave številnih brezdomcev ob koncu druge svetovne vojne. Po ocenah je bilo v Veliki Britaniji v letu 2011 20 tisoč ljudi, ki so bivali v nezasedenih stavbah. V istem letu je minister za infrastrukturo in prostor Mike Weatherley podal prvi predlog o kriminaliziranju skvotanja. Z uveljavitvijo zakona je predvidena kazen za tovrstno početje 5 tisoč funtov in 6-mesečna zaporna kazen.

Nedavna odločitev španske vlade, ki jo vodi premier Mariano Rajoy, da obsojenemu članu baskovske separatistične organizacije Eta, Iosuju Uribetxeberríi Bolinagu, dovoli špansko Višje sodišče zaprositi za predčasni izpust iz zapora zaradi terminalne bolezni, je znotraj Rajoyeve Ljudske stranke povzročila razkol, ki je izbruhnil na tedenskem državnem svetu stranke. Ljudska stranka je sicer znana kot stranka, v kateri člani redkokdaj izrazijo nestrinjanje s politiko vodje stranke. Odločitev Rajoya je v Evropskem parlamentu že pred časom komentiral evropski poslanec Jaime Mayor Orega, ki je dejal, da bo ta okrepila delovanje Ete in da ne upošteva čustev žrtev te teroristične skupine, ki sestavljajo zajeten kos volilne baze Ljudske stranke.

V skupni operaciji so španski in maroški policisti s španskega otoka Isla de Tierra, ki leži v neposredni bližini obale Maroka, izselili 87 ilegalnih migrantov, ki so na otoku bivali nekaj dni. Španski enklavi Melila, katere del je otok Isla de Tierra, in Ceuta sta pogost cilj afriških imigrantov, ki želijo ubežati lakoti in revščini. Da pa za lažje življenje Španija ni najbolje izbrani cilj, jasno priča nedavno sprejeta španska zakonodaja, ki grozi, da bo zdravstveno oskrbo zanikala več kot 150 tisoč ljudem, ki nimajo dovoljenja za bivanje v državi in ne plačujejo socialnega zavarovanja. Vladni ukrepi namreč tistim, ki nimajo urejenih papirjev, preprečujejo uporabo zdravstvenih storitev. Izjeme pa so nujni primeri, tisti, ki niso polnoletni, noseče ženske in tisti, katerih matične države imajo s Španijo sklenjen sporazum o dostopu do zdravstvene oskrbe, ko so v tujini.

Vsi ostali bodo primorani plačati zasebno zdravstveno zavarovanje, ki znaša 710 evrov letno – znesek, ki si ga lahko privošči le redki migrant. Ukrep naj bi v španskem proračunu letno privarčeval 1,5 milijarde evrov izdatkov. 6 milijonov prijavljenih imigrantov v Španiji naj bi sicer predstavljalo 5 odstotkov državnih stroškov zdravstvene oskrbe. Proti ukrepom so v soboto pod gesli »To ni varčevanje, to je ksenofobija!« in »Nihče ni ilegalen!« v Španiji demonstrirali imigranti in zdravstveni delavci.

Prodajalci novih avtomobilov v Italiji na trgu nimajo sreče, saj padanju prodaje ni videti konca. Tako so avgusta v primerjavi z enakim obdobjem lani saloni prodali kar za 20 odstotkov manj vozil, v prvih osmih mesecih leta pa je prodaja upadla že za več kot 25 odstotkov. Ne zavedajo se, da se kriza lahko poglablja v neskončnost. Prodajalci avtomobilov zaradi slabe prodaje v  avgustu - po ocenah enega od združenj koncesionarjev Federauto je trg na ravni izpred 50 let - vlado pozivajo, naj organizira srečanje koncesionarjev in sprejme ukrepe, ki bodo oživili trg. V Federautu opozarjajo, da je tehnična vlada z namenom stabilizacije javnih financ močno posegla v dohodke gospodinjstev, še posebej z novimi ali višjimi davki ter trošarinami, zaradi česar niti izjemni popusti na nove avtomobile za kupce niso več privlačni.

Mandatno-imunitetna komisija hrvaškega sabora je soglasno sprejela zahtevo tožilstva za odvzem poslanske imunitete poslancu Hrvaške demokratske skupnosti Petru Čobankoviću, ki je obtožen sodelovanja pri spornem nakupu poslopja za ministrstvo za regionalni razvoj, gozdarstvo in vodno gospodarstvo leta 2009, ko je bil minister. Takrat naj bi za svojo vlogo pri spornem nakupu poslopja, ki je bilo v lasti bivšega saborskega poslanca HDZ Stjepana Fiolića, zaslužil 2,3 milijona evrov. Po navedbah medijev naj bi Čobanković preiskovalcem priznal kaznivo dejanje in dejal, da je vse naredil na izrecno zahtevo Sanaderja, čeprav je bivšega premierja in njegovega prijatelja Fiolića opozoril, da gre za previsoko ceno. Ugiba se tudi, da se je Čobanković s tožilstvom v zameno za priznanje dogovoril za milejšo kazen, predvidoma leto dni zapora. Odločitev o odvzemu poslanske imunitete mora potrditi še sabor. V HDZ so po današnji seji komisije sporočili, da o strankarski usodi Čobankovića ne bodo razpravljali, dokler ne bodo videli zaključka kazenskega postopka.

Po prvih neuradnih ocenah Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije naj bi letošnja suša na državni ravni povzročila za okoli 128 milijonov evrov škode. Ker ta presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna oziroma okoli 2,4 milijona evrov, bo država najverjetneje razglasila naravno nesrečo. Razglasitev naravne nesreče pomeni, da bo država oškodovancem pomagala s proračunskimi sredstvi. Škodo po suši so ocenjevale občinske komisije po nalogu županov, v teh komisijah pa so sodelovali tudi kmetijski svetovalci. Najbolj prizadeta sta Pomurje in Primorska, kjer znaša strošek škode 21 oziroma 35 milijonov evrov. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič obljublja aktivnosti v smeri sprememb zakonodaje, s katerimi bi kmetje lažje prišli do soglasij za vodna dovoljenja za postavitev namakalnih sistemov. Med predlaganimi ukrepi pa so tudi hiter popis škode in izplačilo odškodnin, odpis najemnin za letošnje leto skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, odpis nekaterih dajatev kmetom ter predlog za odpis ali zamik plačila drugega dela dohodnine za leto 2012.

Kranjski mestni svetniki so na zadnji seji sprejeli spremembo odloka o javnem redu, katerega namen je preprečevanje popivanja predvsem pri mladih, ki se zbirajo na javnih površinah. O tem, kako je prišlo do ideje za sklep, kakšne so sankcije in kako se lahko kranjska mladina drugače, a vendar poceni zabava, je v izjavi spregovoril kranjski župan, Mohor Bogataj.

OFF sta pripravila Polona in Marko.