Ameriški predsednik Barack Obama je izjavil, da v Irak ne bo ponovno pošiljal ameriške vojske. Nestabilne razmere, ki nastajajo zaradi medetničnih sporov in širjenja sunitske militantne skupine Islamska država Irak in Levant, krajše ISIL, so predvsem posledica dolge in neučinkovite intervencije Američanov v bližnjevzhodni deželi in njene trenutne šiitske politične oblasti. Obama pa je pripravljen poslati tristo vojaških svetovalcev, ki bi izurili iraške vojaške enote in vzpostavili skupne poveljniško-obveščevalne centre. Ti bi služili identifikaciji tarč in natančno merjenim zračnim napadom, ki so značilni za brezpilotna letala.

Iraške varnostne sile pa so uspele vzpostaviti kontrolo nad največjo državno naftno rafinerijo v bližini mesta Baiji, ki jo je več dni skušala zavzeti skupina ISIL ter nekatera sunitska plemena. A slednji imajo še vedno nadzor nad omenjenim mestom, prav tako je čutiti napetost, zaradi morebitnega ponovnega poskusa zavzetja rafinerje. Iz ameriškega State departmenta so še sporočili, da so v zadnji ofenzivi sunitiski militantneži zavzeli kemično rafinerijo 70 kilometrov severno od Bagdada. To so iraške oblasti koristile v času vladavine Saddama Husseina, a danes je oprema preveč zastarela, da bi lahko še služila za izdelavo kemičnega orožja.

Kenijske varnostne sile so ubile pet osumljencev, ki naj bi bili del skupine, ki je v začetku tedna napadla policijsko postajo in turistične objekte v obalnem kraju Mpeketoni. Odgovornost za napad je že prevzela somalijska islamska militantna skupina Al-Šabab, a kenijske oblasti so tokrat glede tega skeptične. Predsednik Uhuru Kenyatta je tokrat odgovornost pripisal svojim političnim nasprotnikom, saj naj bi ti želeli povečevati medetnične napetosti v državi. Slednji so to seveda zanikali.

Nekoliko manj radikalna situacija je pri kenijski zahodni sosedi. Ugandske oblasti so prijele dva študenta, ki sta v parlament pripeljala dva prašiča. Živali sta pobarvala z rumeno barvo, ki simbolizira barvo vladajoče ugandske stranke Nacionalno gibanje upora, ter z direktno akcijo želela opozoriti na politično korupcijo in na visoko brezposelnost mladih. Vodilna politična stranka je bila že leta 2012 obtožena poneverbe tujega denarja, ki je bil namenjen razvoju države, kar je takrat Ugando stalo suspenza prejemanja tuje finančne pomoči od nekaterih držav. A očitno se ni veliko spremenilo, prav tako pa očitno niso izboljšali varnosti pred parlamentom. Neketere opozicijske politične figure so aretacijo mladcev obsodile, saj sta po njihovih besedah izražala le svoje nezadovoljstvo o trenutnem stanju v državi.

V makedonskem parlamentu je kot predsednik vlade zaprisegel Nikola Gruevski s koalicijo strank Notranja makedonska revolucionarna organizacija in Demokratična stranka ter albansko Demokratsko unijo za integracijo. Opozicijski socialdemokrati so ponovno izvolitev Gruevskega za predsednika vlade bojkotirali, vendar je 77 poslancev v parlamentu glasovalo za njegovo izvolitev. Prvi so aprilske predčasne parlamentarne volitve označili za nelegitimne, vendar so evropski opazovalci, ki so nadzorovali potek volitev, to opcijo zanikali. Slednji so bili kritični le do predvolilne kampanje, ki ni potekala pod enakimi pogoji za vse. A to ni nenavadno, saj ima Gruevski, ki je na vodilnem položaju že od leta 2006, med prioritetami evropsko integracijo.

Nekateri danski mediji so objavili na novo razkrite tajne dokumente, ki pričajo o sodelovanju ameriške Nacionalne agencije za varnost, krajše NSA z evropskimi državami. Gre za uporabo programa RAMPAR-T, katerega problematičnost je prejšnje leto razkril Eric Snowden, saj imajo z njim tajne službe dostop do osebnih podatkov prebivalcev držav. Še bolj je zaskrbljujoče to, da gre za legalno zadevo, saj morajo države skleniti sporazum z omenjeno tajno službo. Tako naj bi se Nemčija in Danska znašli na seznamu držav, katerih vlada prostovoljno dovoljuje nadzor svojih prebivalcev in prebivalk. Nenavadno je tudi to, da je nemška kanclerka Angela Merkel prejšnje leto okarala ameriškega predsednika, potem ko so se pojavile informacije, da NSA nadzoruje njene telefonske klice. Double standards, bi rekli.

A nič dobro ne kaže znanstvenikom svetovne velesile. V Centru za nadzor in preprečevanje bolezni v Atlanti se je pri opravljanju raziskav nad bakterijo antraks domnevno okužilo 75 znanstvenikov. Vse so že hospitalizirali, simptomi pa se lahko pojavijo tudi čez šestedeset dni, saj zaenkrat ni znano, če je do okužbe prišlo. Direktor centra pravi, da razlog za domnevno okužbo z nekoč znano bakterijo, ki je bila popularna po napadu na Svetovni trgovinski center, ni znan. V centru še ne morejo potrditi ali je šlo za akcidentalno ali intencionalno okužbo. Na delu je namreč tudi FBI.     

Vlada Republike Slovenije je sprejela uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, s katero je omogočila rabo tetrahidrokanabinol iz konoplje za zdravstvene namene. Zdravila, ki bazirajo na osnovi kanabinoidov, bodo lahko predpisali zdravniki bolnikom, katerih simptome bolezni tovrstna zdravila lahko blažijo, nekatere pa tudi zdravijo. Kljub temu kakršnakoli osebna raba konoplje, ki vsebuje THC, ostaja prepovedana. Kaj pomeni sprejeta uredba za rabo konoplje nam pove Janko Belin, aktivist in sekretar ENCOD-a, krovne organizacije anti-prohibicionističnih gibanj v Evropi:

Izjava se nahaja v posnetku.

Belin nam pove za kakšne vrste učinkovin gre pri rabi kanabinoidov v zdravilih in kakšne pozitivne učinke nam lahko nudi konoplja:  

Izjava se nahaja v posnetku

Danes bo pa tudi znano, če bo v Murglah žurka. Namreč pojavljajo se transparenti, da se bo v nekem lokalnem baru odvila veselica. Dress code: Red. Domišljijo prepuščamo poslušalkam in poslušalcem.