V Sudanu se je začelo sojenje nekdanjemu predsedniku Omarju al Baširju. Tožilstva al Baširju, ki ga je po mesecih protestov z oblasti aprila odstavila vojska, očita korupcijo, natančneje prejemanje daril in nezakonito posedovanje tuje valute. Vojska je ob aretaciji al Baširja v njegovi rezidenci namreč našla okoli sedem milijonov evrov gotovine, obenem pa tudi manjše vsote v ameriških dolarjih in sudanskih funtih. Po pričevanju brigadnega generala Ahmeda Alija je al Bašir priznal, da gre za del denarja, ki ga je poslal savdski princ Mohamed Bin Salman, prav tako pa je priznal še dve prejšnji “donaciji” pokojnega savdskega kralja Abdulaha v višini 30 in 35 milijonov dolarjev.

Po Alijevih besedah je al Bašir dejal, da gre za denar, ki ni del državnega proračuna in ga v večini ni več, čeprav naj se slednji ne bi spominjal, za kaj točno ga je porabil. Proti al Baširju, ki je sojenje spremljal v kovinski kletki, je tožilstvo vložilo tudi obtožnico zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom, Mednarodno kazensko sodišče pa je za njim leta 2009 izdalo tiralico zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida v pokrajini Darfur. Ne glede na to, ali bodo al Baširju kdaj sodili izven Sudana, je jasno, da želi vojska s sodnimi procesi dokončno obračunati z bližnjo preteklostjo, del katere je - tudi zavoljo savdskega denarja pod al Baširjevo oblastjo - še nedavno bila.

Sirski uporniki so se med ofenzivo vladnih sil Bašarja al Asada v pokrajini Idlib ponoči umaknili iz ključnih območij na severovzhodu države, med drugim iz mesta Han Šejkun, ki so ga obvladovali zadnja štiri leta. V zračnih napadih je bil zadet tudi turški vojaški konvoj, ki je prečkal mejo in bil namenjen v Morek, eno izmed turških nadzornih točk; turški obrambni minister Hulusi Akar je ostro obsodil napad, sirska vlada pa je Turčijo obtožila, da je konvoj za upornike prevažal orožje. Tovrstne trditve, vsaj glede na bolj ali manj odkrito turško oboroževanje upornikov, bržkone niso izvite iz trte, sploh upoštevajoč, da je Morek sedaj obkrožen s sirskimi vladnimi silami.

Bangladeš bo sodeloval z Uradom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, poznanim pod kratico UNHCR, pri identifikaciji rohinških beguncev, ki bi se želeli odzvati ponudbi Mjanmara, da se vrnejo v domovino, od koder so jih pregnale prav vladne sile. Mjanmar je namreč s seznama 22 tisoč beguncev, ki so ga posredovali iz Bangladeša, dovolil vrnitev 3450, po načrtovanjih pa bi repatriacijo postopoma začeli izvajati 22. avgusta. To sicer ni prvi poskus vrnitve rohinških beguncev v pokrajino Rakhine - zadnji sega v november prejšnje leto, ko bi se tja moralo vrniti 2260 pripadnikov te muslimanske manjšine, a do tega ni prišlo, saj so se ti bali ponovitve nasilja in morebitnega pregona.

Konflikt med vlado in Rohingami traja že od leta 1942, zadnja izmed zaostritev pa se je zgodila pred dvema letoma, ko je prišlo do genocida nad Rohingi, ko je v Bangladeš v strahu pred nasiljem vladnih sil zbežalo 730 tisoč ljudi, ki so se pridružili okoli 200 tisoč rojakom, ki so tja zbežali med pogromom leto poprej. Bangladeš in Mjanmar sta novembra 2017 podpisala dogovor o vrnitvi beguncev, ki naj bi bila končana do konca tega leta, bangladeški komisar za begunce in repatriacijo Abul Kalam pa je včeraj zagotovil, da nikogar ne bodo vrnili proti njegovi volji. O načrtu repatriacije bo jutri za zaprtimi vrati razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov.

Hrvaško zunanje ministrstvo je zaradi rasističnih, ksenofobnih in homofobnih zapisov na Facebooku z veleposlaništva v Berlinu odpoklicalo tamkajšnjo prvo sekretarko Elizabeto Mađarević. Citiramo. “Čista in avtentična Evropa. Samo beli Evropejci, kot je bilo le pred tridesetimi leti v celotni Evropi. To bi morala biti odlična priložnost za oglaševanje počitnic. Nihče si ne bi mislil, da je to danes še možno, a k sreči je.” Konec citata. Komentarji, kot je ravno slišani, pa tudi opazke o ženskah, ki bi jih zaradi prekinjene nosečnosti katoliška cerkev morala izobčiti, ter o pripadnikih LGBT, ki jih je moč “osvoboditi vseh nemoralnosti in psiholoških motenj,” so Mađarević prinesli suspenz, čaka pa jo tudi odpoved delovnega razmerja. Vrh hrvaške politike je njene izjave obsodil, zunanji minister Gordan Grlić Radman pa je zatrdil, da rasizem in kakršnakoli oblike nestrpnosti nimajo mesta v diplomatski službi. Ali jo ima izven nje, je očitno stvar interpretacije.

Če bo Mađarević v prihodnosti kljub vsemu verjetno še naprej uporabljala Facebook, bo dostop do nekega drugega družbenega omrežja toliko težji za lastnike 936 profilov, ki izvirajo s Kitajske. Twitter je namreč sporočil, da je zaradi “spodkopavanja legitimnosti in političnega protestnega gibanja na terenu" zaprlo omenjeno število profilov, ki naj bi pripadali kitajski kampanji sejanja političnega razdora v Hongkongu, blokiralo pa jih je še okoli dvesto tisoč. Obenem so spremenili politiko oglaševanja, s katero medijskim organizacijam pod državnim nadzorom, kot je na primer Daily China, ne pa tudi BBC ali CBC, ne bo več dovolilo oglaševanja, s čimer želijo končati promoviranje prispevkov, ki nasprotujejo protestom in podpirajo uradna stališča kitajske vlade.