Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odloka, s katerima Rusija priznava državno suverenost in neodvisnost ukrajinskih regij Zaporožje in Herson. Ravno zdaj v Kremlju poteka dogodek, na katerem Putin podpisuje sporazum o priključitvi štirih ukrajinskih regij Ruski federaciji: to so Zaporožje, Herson ter samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk, neodvisnost katerih je uradna Moskva priznala pred začetkom invazije. Priključitev spremlja slovesnost na Rdečem trgu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je še pred Putinovim podpisom izjavil, da bo morebiten napad na katerokoli priključeno regijo Rusija razumela kot napad nanjo. Braniti naj bi jih bila pripravljena tudi z uporabo jedrskega orožja. Referendumov, ki so jih proruske separatistične oblasti v omenjenih regijah na jugu in vzhodu Ukrajine izvedle med minulim petkom in torkom, mednarodna skupnost ne priznava. Generalni sekretar Združenih narodov António Gutteres je opozoril, da vsakršna priključitev ozemlja druge države na podlagi uporabe sile krši tako Ustanovno listino Združenih narodov kot mednarodno pravo. Zaporožje, Herson, Doneck in Lugansk, ki tvorita širše območje Donbasa, skupaj s polotokom Krim, ki ga je Rusija priključila leta 2014, predstavljajo 90 tisoč kvadratnih kilometrov oziroma petino celotnega ukrajinskega ozemlja, kar je – za primerjavo – toliko, kot je velika Madžarska.

Črna gora je izgnala šest ruskih diplomatov, ki so delali na ruskem veleposlaništvu v Podgorici. Z zunanjega ministrstva so sporočili, da so odločitev sprejeli zaradi dejavnosti diplomatov, ki so v nasprotju z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih in odnosih medsebojnega spoštovanja med državama. Izgon časovno sovpada s pridržanjem več črnogorskih državljanov na podlagi suma vohunjenja za Rusijo. Racija črnogorske agencije za nacionalno varnost, ki jo koordinira posebno državno tožilstvo, naj bi bila po poročanju podgoriškega časnika Vijesti prva v nizu, ki potekajo v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami. V začetku leta je Črna gora sicer že izgnala šest ruskih diplomatov.

V luči prihajajoče zime so ministri držav članic Evropske unije, pristojni za energetiko, na zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Predlog bodo države članice predvidoma potrdile do konca prihodnjega tedna. Med drugim obsega obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času, ko je ta največja, in prostovoljno zmanjšanje celotne mesečne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo v istem mesecu v zadnjih petih letih. Prvi navedeni ukrep bo veljal med 1. decembrom in 31. marcem, drugi pa med 1. novembrom in 31. marcem. V predlog sta vključena tudi omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, in uvedba tako imenovanega solidarnostnega prispevka za podjetja v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju. Pridobljena sredstva iz teh naslovov bodo namenjena pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu. Države članice bodo sicer lahko obdržale enakovredne nacionalne ukrepe, ki blažijo energetsko draginjo, a morajo biti v skladu s cilji predlagane uredbe.

Nemška vlada, ki jo vodi Olaf Scholz, je prvič v svojem mandatu izkoristila izjemo od prepovedi izvoza orožja in Saudovi Arabiji odobrila dobavo opreme in streliva za bojna letala. Gre za letala tipa Eurofighter in Tornado, vrednost izvožene opreme in streliva pa znaša 36 milijonov evrov. V okviru evropskega projekta sodelovanja bo Nemčija Saudovi Arabiji za 2,8 milijona evrov dobavila tudi rezervne dele za letalo Airbus A330 MRTT. Izvozna dovoljenja so del skupnega programa, v katerem poleg Nemčije sodelujejo še Italija, Španija in Združeno kraljestvo. Vlada Angele Merkel je izvoz orožja v Saudovo Arabijo, ki že skoraj desetletje bombardira sosednji Jemen, večinoma zaustavila.

Tajsko ustavno sodišče je odločilo, da začasno odstavljeni premier Prajut Čanoča lahko še naprej opravlja to funkcijo, saj mu še ni potekel osemletni mandat. Čanoča je na oblasti od maja 2014, ko je z vojsko izvedel državni udar in odstavil premierko Jingluk Šinavatra. Pet let je nato vodil Nacionalni svet za mir in red, ki je bil de facto vojaška hunta, a je že avgusta 2014 formalno prevzel predsedovanje vladi, ki jo je vodil tudi po splošnih volitvah marca 2019. Ustavno sodišče ga je 24. avgusta letos, osem let po dejanskem nastopu premierskega mandata, na zahtevo opozicijskih strank začasno odstavilo. Najvišji organ sodne oblasti je sedaj določil, da je mandat Čanoču začel teči 6. aprila 2017, ko je začela veljati nova ustava. V skladu z njo lahko Čanoča vlado vodi do leta 2025, a le če je na to mesto ponovno izvoljen po volitvah, ki bodo na Tajskem 7. maja prihodnje leto.

Libanonski parlament ni izvolil novega predsednika države. Seje se je udeležilo 122 od 128 poslancev, od katerih jih je kar 63 oddalo prazno glasovnico. 12 glasov je bilo neveljavnih, ostalih 47 pa sta dobila dva kandidata. Največ glasov je prejel Michel Moavad, sin nekdanjega predsednika Libanona Renéja Moavada, ki je bil leta 1989 predsednik le 18 dni, saj je bil umorjen. V prvem krogu je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, v drugem krogu pa navadna, vendar do ponovnega glasovanja ni prišlo, saj zaradi odhoda nekaterih poslancev s seje kvoruma ni bilo več mogoče doseči. Trenutnemu libanonskemu predsedniku Michelu Aounu se mandat izteče 31. oktobra. A večkratna zapoznela glasovanja v tej bližnjevzhodni državi niso nič neobičajnega – Aoun je bil leta 2016 izvoljen z 29-mesečno zamudo, po 45 glasovanjih v parlamentu. Predsednik parlamenta Nabih Beri je po seji dejal, da ne bo sklical novega glasovanja, dokler ne bo oblikovan jasen konsenz o izvoljivem kandidatu, ki bo postal predsednik države. Ta je v skladu z dogovorom o delitvi oblasti vedno maronit, medtem ko je predsednik parlamenta šiit, premier pa sunit – trenutno Nadžib Mikati, ki vodi prehodno vlado, saj nova zaradi nesoglasij med političnimi strankami po majskih parlamentarnih volitvah še ni oblikovana.

Šest zveznih držav Združenih držav Amerike, ki veljajo za republikanske, je na zveznem sodišču v Missouriju vložilo tožbo proti administraciji predsednika Joeja Bidna zaradi delnega odpisa študentskih dolgov. Arkansas, Iowa, Kansas, Missouri, Nebraska in Južna Karolina trdijo, da je Bidnova vlada s tem, ko je predlagala, da se več desetim milijonom Američanom lahko odpiše do 20 tisoč dolarjev dolga do zvezne vlade, presegla svoja pooblastila. Stališče republikancev je namreč, da to ni pošteno do tistih, ki so svoje dolgove že odplačali ali se zaradi bojazni pred odplačevanjem za študij sploh niso odločili. Bidnov program predvideva odpis 10 tisoč dolarjev študentskega dolga za vse, ki zaslužijo manj kot 125 tisoč dolarjev na leto, ali za gospodinjstva z manj kot 250 tisoč dolarjev letnega prihodka. Prejemniki štipendij Pell bodo oproščeni še vračila dodatnih 10 tisoč dolarjev. Kot trdijo republikanci, odpis dolga povzroča škodo serviserjem posojil in zveznemu proračunu ter krši veljavno zakonodajo.

Poslanci v Državnem zboru obravnavajo vladni predlog sprememb družinskega zakonika. Spremembe sledijo sodbi ustavnega sodišča in izenačujejo pravice partnerjev v istospolnih in raznospolnih zvezah. Med drugim istospolnim parom dajejo pravico do posvojitve otrok. V obeležitev četrte obletnice ukinitve Satiričnega očesa prisluhnimo retoričnim biserom poslanke Nove Slovenije Ive Dimic.

Izjava

Razpravljal je tudi poslanec in vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, ki je svoj čas porabil za glasno branje časopisa.

Vir fotografije: Twitter