Kitajska je v Džibutiju na vzhodu Afrike odprla prvo prekomorsko vojaško oporišče. Sporazum med državama velja do leta 2026, Kitajska pa bo lahko imela nastanjenih do 10 tisoč vojakov. Bojda bo Kitajska oporišče uporabljala za obnavljanje zalog na ladjah mornarice, ki sodeluje v mirovnih in humanitarnih misijah ob obalah Jemna in Somalije. Nekaj skrbi glede oporišča so izrazili v Indiji, kjer se jim zdi, da jih Kitajska vse bolj obkroža s svojimi vojaškimi zavezniki, ta ima namreč poleg Džibutija za zaveznike tudi Šri Lanko, Mjanmar in Bangladeš. V Džibutiju so sicer nastanjene tudi enote iz Združenih držav Amerike, Francije in Japonske.

Poslanci spodnjega doma jordanskega parlamenta so izglasovali ukinitev člena kazenskega zakonika, ki je posiljevalce oprostil kazni, če so se za vsaj 5 let poročili s svojo žrtvijo. Odločitev morata potrditi še zgodnji dom in kralj Abdulah II. Tunizija je isti instrument ukinila prejšnji teden, Maroko pa leta 2014. Pravilo, da se posiljevalec izogne kazni, če se poroči z žrtvijo, pa med drugim še vedno velja v Libanonu, Bahrajnu, Iraku, Kuvajtu in na palestinskih ozemljih pod izraelsko okupacijo, pa tudi na Filipinih in v več državah Latinske Amerike.

Za mesto premierja Papue Nove Gvineje je bil ponovno izvoljen Peter O’Neill. Medtem ko njegova stranka Ljudski nacionalni kongres na volitvah prejšnji mesec ni zbrala dovolj glasov, da bi oblikovala vlado, je O’Neilu uspelo prepričati dovolj manjših strank in neodvisnih poslancev, da so mu namenili svoj glas. Pojavile so se tudi pritožbe volivcev, da jih ni bilo na volivnem seznamu, študenti pa so v drugem največjem mestu Lae zažigali glasovnice, ker naj bi jih bilo na univerzi izdano premalo. Leta 2014 je protikorupcijski direktorat izdal nalog za aretacijo O’Neilla zaradi nezakonite odobritve plačila več deset milijonov dolarjev odvetniški pisarni Paul Paraka. O’Neill je nato protikorupcijskemu direktoratu odvzel financiranje in se izognil preiskavi, ki naj bi bila po njegovem politično motivirana.

Slovaška skupaj z višegrajsko četverico nasprotuje kvotam za premestitev prebežnikov znotraj držav Evropske unije, a jih bo  vseeno prostovoljno sprejela 60. Pojasnili so, da s tem zgolj izpolnjujejo svoje dane obljube v preteklosti. Se pa s tem spretno izogibajo postopkom, ki bi jih lahko Evropska unija proti njim sprožila zaradi nesprejemanja prebežnikov.

Premierja Makedonije Zoran Zaev in Bolgarije Bojko Borisov  sta v Skopju podpisala pogodbo o dobrososedskih odnosih, v kateri se državi odpovedujeta ozemeljskim zahtevam druga proti drugi in zavezujeta proti medsebojnim sovražnim dejanjem. Bolgarija se je zavezala podpori vstopa Makedonije v Evropsko unijo in NATO. V pogodbi je tudi pobuda za vzpostavitev odbora, ki bi “objektivno” pregledal skupno zgodovino Bolgarije in Makedonije, kar bi lahko tudi spremenilo šolske učbenike. Makedonski konzervativci v opoziciji so pogodbo označili kot kapitulacijo pred Bolgarijo. Ta sicer smatra Makedonce in makedonščino kot vejo bolgarskega naroda in jezika. Državi sta se tudi strinjali, da povežeta svoja omrežja zemeljskega plina in zgradita železnico med Sofijo in Skopjem do leta 2027.

Bivši vodja grškega statističnega urada Andreas Georgiou je bil obsojen na dve leti pogojne kazni zaradi kršitve dolžnosti zaradi pošiljanja podatkov o grškem primanjkljaju Evrostatu leta 2009, ne da bi to sporočil Upravnemu odboru statističnega urada. Njegovi podatki o primanjkljaju so bili tudi višji od podatkov, ki jih je razkrila grška vlada, torej 15,4 odstotka namesto 13,6 odstotka BDP. To je kasneje tudi botrovalo hujšim varčevalnim ukrepom, a je umetnega višanja primanjkljaja, kar je bila najhujša obtožba, zdaj oproščen.

Ameriški senat je z veliko večino potrdil Christopherja Wrayja za naslednjega direktorja Zveznega preiskovalnega urada. Ta bo nasledil Jamesa Comeyja, ki ga je Trump odpustil, ker naj ne bi hotel prekiniti preiskave vmešavanja Rusov v ameriške volitve. S to preiskavo Wray sicer ne bo imel dosti, saj je nad njo trenutno pristojen Robert Mueller, ki ga je za posebnega tožilca v tej zadevi imenoval namestnik pravosodnega ministra Rod Rosenstein. Wray verjame, da na ruskem vmešavanju v ameriške volitve nekaj je, senatu pa je zavzeto prisegel neodvisnost od Trumpa.

Na Kubi pa poskušajo zajeziti zasebni sektor zaradi izogibanja davkom in drugih problemov. Od 1. avgusta dalje so prenehali izdajati licence za restavracije, oddajanje sob, gradbeništvo, organizacijo zabav in nekatere druge poklice. Od leta 2010, ko je predsednik Castro začel svoj načrt za povečanje zasebnega sektorja, se je število samozaposlenih na otoku skoraj potrojilo na dobrega pol milijona zaposlenih oziroma 12 odstotkov vseh zaposlenih. Castro je izpostavil, da so zaznali, da ima kakšen posameznik v lasti tudi do 5 restavracij, kar je problematično v državi, ki se zavzema za preprečevanje akumulacije kapitala v rokah posameznikov. Na Kubi je govora tudi o vse večji neenakosti, povprečna mesečna plača znaša 30 dolarjev, kar je isti znesek, ki ga lahko nekdo zaračuna za prenočišče.

Probleme pa ima prosti trg tudi na ne tako oddaljenem Bledu. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence je ugotovila omejevanje konkurence pri prevozih na Blejski otok, ki jih nudi samo združenje Pletna. Združenju je bilo 21. avgusta izdano vodno dovoljenje kar do 31. julija 2044. Ima monopolni položaj, pletnarji pa naj bi se za ceno 14 evrov za prevoz kartelno dogovorili. Konkurenca se sicer omejuje tudi s številom pristanišč in vstopno-izstopnih mest, a to opravičujejo omejene zmogljivosti prostora. Agencija ugotavlja, da bi se morala za varovanje konkurence vodna dovoljenja izdajati na ponavljajočih se transparentnih razpisih vsakih nekaj let, s čimer bi se vzpostavila potreba po večji kakovosti in nižji ceni storitev.