Po svetu protestira večtisočglava množica Kurdov in njihovih simpatizerjev. Protesti se odvijajo v vseh državah, kjer je prisotna kurdska manjšina. Včeraj so kurdski protestniki celo uspeli vdreti v Evropski parlament in s tem izraziti nestrinjanje z blago zunanjo politiko Evropske unije do Islamske države. A najhujši protesti se odvijajo po vsej Turčiji, kjer je kurdska manjšina zelo številčna. Protestniki obtožujejo turško oblast, da ne naredi dovolj za zaščito kurdskega prebivalstva pred vse večjo grožnjo Islamske države. Slednja naj bi kmalu zavzela kurdsko obmejno mesto Kobane, kar bi za Kurde pomenilo izgubo pomembnega strateškega območja. Med protesti je bilo že ubitih več ljudi, več deset jih je ranjenih. Protesti potekajo v vseh večjih turških mestih, med drugim tudi v največjem turškem mestu Istanbulu in prestolnici Ankari. Do najhujših spopadov med policijo in protestniki prihaja v največjem vzhodnoturškem mestu Diyarbakir, ki je neuradna prestolnica Kurdov.

Protestniki turški oblasti očitajo popustljivo in preveč tolerantno politiko do Islamske države. Turčija je med drugim tudi dopustila borcem Islamske države, da so odšli na sirsko bojišče prek njenih meja. Prav tako opozarjajo na dvojno igro Turčije, saj le-ta po eni strani zagotavlja, da se bo borila proti teroristični grožnji Islamske države, a je po drugi strani zavračala članstvo v mednarodni koaliciji proti omenjeni državi. Protestniki Turčijo tudi obtožujejo, da svojim oboroženim silam ne želi izdati ukaza za napad na položaje Islamske države, kar bi lahko zaščitilo civiliste v mestu Kobane. Turški notranji minister Efkan Ala je kurdske protestnike že obtožil izdaje svoje domovine.

Severna Koreja je priznala obstoj delovnih taborišč oz. uradno taborišč, kjer se človeka spreminja z delom. Presenetljivo razkritje je nedavno v Združenih narodih oznanila severnokorejska predstavnica zunanjega ministrstva, Choe Myong Nam. Namova je priznala, da ima Severna Koreja pet taborišč za reformiranje človeka z delom. Pri tem so v Pjongjangu ostro zanikali, da gre za običajna delovna taborišča. Priznanje prihaja kot odgovor na februarsko poročilo Združenih narodov o kršitvah človekovih pravic v severnokorejskih kaznilnicah. Poročilo je, opirajoč se na pričevanja nekdanjih zapornikov, ostro obsodilo dogajanje v severnokorejskih zaporih in taboriščih.

Severna Koreja je sočasno izdala svoje lastno poročilo o kršitvah oziroma spoštovanju človekovih pravic. V njem so obtožili Združene države Amerike in njihove zaveznike, da z raziskovanjem in poročanjem o severnokorejskih kršitvah človekovih pravic želijo destabilizirati vladajoči režim in ga oblatiti pred mednarodno skupnostjo. Severna Koreja vendarle očitno vse več pozornosti namenja tematikam, kot so človekove pravice. Namestnik predstavnice Severne Koreje pri Združenih Narodih, Ri Tong Il, je povedal, da Pjongjang želi še pred koncem letošnjega leta odpreti dialog med Evropsko unijo in Severno Korejo. Dialog naj bi bil zaenkrat omejen le na razpravo o človekovih pravicah.

Tudi v Afganistanu se soočajo s problematiko nasprotovanja oz. spoštovanja človekovih pravic. Številne skupine, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic, so pozvale afganistanskega predsednika Ašarafa Ganija, da začasno ustavi usmrtitve petih nedavno obsojenih posiljevalcev. Omenjene skupine prav tako vztrajajo, da predsednik Gani nemudoma razglasi moratorij na vse usmrtitve. Moški, ki so obsojeni oboroženega ropa in posilstva, naj bi bili usmrčeni na današnji dan. Nasprotniki usmrtitev opozarjajo, da je kazen prestroga in da je bil sodni postopek, v katerem so jo dosodili, zelo pomankljiv.

Sodni proces se vleče še iz časov bivšega afganistanskega predsednika Hamida Karzaja in je že od samega začetka kontroverzen ter bolj politične kot pravne narave. Del obsojencev je namreč ob zagrešitvi ropa in posilstva nosil uniforme afganistanske policije. Še pred razglasitvijo sodbe je takratni predsednik Karzaj pozval k pospešitvi sodnega postopka zoper obtožene, saj se je bal množičnih protestov v primeru razglasitve milejših zapornih kazni ali celo oprostilnih sodb.

V Ukrajino je prispel konvoj 112-ih nemških tovornjakov s humanitarno pomočjo. Nemčija je pomoč namenila vzhodnemu delu Ukrajine, ki je razdejan zavoljo bitke med proruskimi separatisti in ukrajinskimi oboroženimi silami. Konvoj naj bi prizadeta območja oskrbel z nekaterimi najnujnejšimi življenskimi potrebščinami. 712 ton pomoči, ki vsebuje sanitetni material, generatorje, mobilne domove, topla oblačila, posteljnino in postelje, bodo razdelile tamkajšnje lokalne oblasti.

Nemško gospodarsko ministrstvo je količino pomoči ocenilo na deset milijard evrov, pri tem pa izpostavilo, da bo Nemčija še naprej pomagala s humanitarno pomočjo. Pomoč v vojni prizadetim območjem je v preteklosti preko zloglasnih humanitarnih konvojev nudila tudi Rusija. Ruske oblasti so tokrat pozdravile prizadevanje Nemčije za pomoč civilistom na vzhodu Ukrajine. Sočasno so vnovič opozorili na domnevno krivično obravnavo njihovih humanitarnih konvojev kot konvojev z ruskim orožjem.

Venček tujih novic zaključujemo na Danskem. Po navedbah danskih medijev naj bi Danska sledila svoji severni sosedi Švedski in v kratkem priznala palestinsko državo. Danska bo tako postala še ena država članica Evropske unije, ki bo priznala Palestino. Mette Gjerskov, namestnica danskega zunanjega ministra, je oznanila, da bo Danska Palestino najverjetneje priznala naslednje leto. V Evropski uniji je sicer še nekaj držav, ki so že priznale omenjeno državo. Zaenkrat palestinsko državo priznava 132 držav.

Poteka seja odbora Državnega zbora ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport, na kateri razpravljajo o problematiki izvajanja študijskih programov brez podelitve akreditacij. Spomnimo, osem programov na različnih fakultetah Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani, je potekalo navkljub preteku akreditacij pri nekaterih programih. Tako so študentje nevede obiskovali in diplomirali na programih, kjer njihove diplome niso več javno veljavne. Predsednika Študentske organizacije Slovenije, Žigo Schmidta smo povprašali o poteku seje:

Izjava dostopna v prispevku

Predlagana rešitev niža kakovost našega šolstva. Schmidta smo povprašali, na kakšen način bi predlog novega zakona znižal kakovost našega javnega šolstva:

Izjava dostopna v prispevku

Za konec smo Schmidta še povprašali, katere rešitve so trenutno v igri in kateri scenarij je najbolj sprejemljiv za ŠOS:

Izjava dostopna v prispevku