OFF različnim polnilcem

Aktualno-politična novica
5. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Članice Evropske unije so na ravni veleposlanikov dosegle dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji, ki ga je zaradi ruske invazije na Ukrajino minulo sredo predstavila Evropska komisija. Sankcijski sveženj med drugim vključuje pravno podlago za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto; ta bo veljala za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter nekatere povezane storitve. Širita se tudi seznama prepovedi uvoza ruskih izdelkov in izvoza izdelkov iz območja Evropske unije v Rusijo. Uvajajo se tudi sankcije proti novim posameznikom in pravnim osebam. Efektivno uvedbo sankcij morajo države članice EU formalno potrditi še po pisnem postopku.

V nagovoru evropskim poslancem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila načrtovane ukrepe glede cen energije. Dejala je, da je Evropska unija pripravljena razpravljati o zgornji meji cene plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. S tako začasno ureditvijo bi omejili inflacijski vpliv plina na cene elektrike. Evropska unija bi, tako von der Leyen, na ta način storila prvi korak k strukturni reformi trga z električno energijo. Po njenem mnenju se je treba izogniti scenariju, po katerem bi države članice na svetovnih trgih med seboj tekmovale za nabavo plina, kar bi zviševalo njegovo ceno, zato se je zavzela za vzpostavitev energetske platforme za skupne nakupe v Evropski uniji.

(Delna) mobilizacija v Rusiji in referendumi o priključitvi
 / 23. 9. 2022
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakone o priključitvi ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk k Ruski federaciji. Po že opravljeni ratifikaciji zakonov v obeh domovih ruskega parlamenta in petkovem podpisu odlokov je s tem postopek priključitve tudi formalno zaključen, četudi mednarodno nepriznan. Do aneksije prihaja, medtem ko ukrajinska vojska napreduje na jugu in vzhodu Ukrajine. V večernem nagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil zadnje premike na fronti; povedal je, da je ukrajinska vojska vzpostavila nadzor nad več kraji v regijah Herson, Harkov, Doneck in Lugansk. Da Rusija ne nadzira celotnega ozemlja aneksiranih regij, je potrdil tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Evropski parlament je sprejel direktivo, v skladu s katero se do konca leta 2024 uvaja enotni polnilnik – tipa USB C – za vse prenosne elektronske naprave. Namen direktive je po besedah izvršne podpredsednice Evropske komisije, pristojne za digitalni prehod in konkurenčnost, Margrethe Vestager, poenostaviti življenje potrošnikom in obvarovati okolje, saj ne bo potrebe po kupovanju polnilnikov za vsako napravo posebej, posledično naj bi nastalo manj elektronskih odpadkov. V Evropski uniji letno zavržemo 11 tisoč ton polnilnikov. Nakupimo pa nove polnilnike v vrednosti do 250 milijonov evrov. Direktiva, ki bo v veljavo stopila z začetkom leta 2025, ne bo veljala za naprave in polnilnike, proizvedene pred tem obdobjem.

Kolumbija dve leti po podpisanem mirovnem sporazum s FARC
 / 29. 5. 2019
Kolumbijska vlada in Narodna osvobodilna vojska, poznana pod kratico ELN, sta sporočili, da bosta obnovili mirovne pogovore, ki so zastali leta 2018. Delegaciji se bosta sestali v prvem tednu novembra, kar določa sporazum, ki so ga v prestolnici Caracas podpisali poveljnika ELN Antonio García in Pablo Beltrán ter predstavnik kolumbijske vlade, visoki komisar za mir Danilo Rueda. Kot poroki mirovnim pogajanjem bodo sodelovale Norveška, Venezuela in Kuba. Po letu 2016, ko je bilo sklenjeno premirje med kolumbijsko vlado in revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije, poznanimi pod kratico FARC, so ELN največja oborožena skupina v državi. Združene države Amerike in Evropska unija jih uvrščajo na seznam terorističnih organizacij. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je mandat nastopil avgusta, je napovedal, da se bodo mirovni pogovori nadaljevali na točki, kjer so obstali s slovesom administracije Juana Manuela Santosa in prihodom Ivána Duqueja, ki je nasprotoval dogovorom tako s FARCOM kot z ELN.

Danska premierka Mette Frederiksen je za 1. november razpisala predčasne parlamentarne volitve. S tem je prehitela glasovanje o nezaupnici proti njeni manjšinski vladi, ki se je obetalo v parlamentu. Podporo koaliciji pod vodstvom socialdemokratov je namreč odrekla socialnoliberalna stranka. Kot razlog socialni liberalci navajajo vlogo premierke pri odstrelu 17-milijonske populacije minkov. Poboj te polvodne vrste kune, ki so ga na Danskem izvedli zaradi strahu pred prenašanjem novega koronavirusa, je bil namreč nelegalen. Na Danskem so volitve pričakovali, saj so mesta že tedne polna reklamnih političnih plakatov. Frederiksen dansko vlado vodi od leta 2019, ko je postala najmlajša danska premierka v zgodovini.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je na obisku v Varšavi zavrnila poljske zahteve po 1,3 bilijona reparacij za okupacijo in zločine v drugi svetovni vojni, rekoč, da je to vprašanje za nemško vlado zaprto. Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je ta ponedeljek podpisal uradno diplomatsko noto, v kateri so zapisane poljske zahteve po reparacijah. Nota temelji na poročilu komisije sejma, poljskega parlamenta, ki je bilo izdano v začetku septembra. Spor med Poljsko in Nemčijo glede reparacij traja že več let, poglobil pa se je pred kratkim, ko uradna Varšava izpodbija sporazume, v prvi vrsti tistega iz leta 1953, ko so se poljske socialistične oblasti v dogovoru z vlado Vzhodne Nemčije odrekle poplačilu odškodnin. Na Poljskem trdijo, da je država na to pristala zaradi pritiska Sovjetske zveze.

Rezultati splošnih volitev v Bosni in Hercegovini
 / 3. 10. 2022
Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je zaradi suma o nepravilnostih sprejela odločitev o ponovnem štetju glasov z več volišč. Po preštetih 83 odstotkih glasov je bilo skupno neveljavnih čez 220 tisoč glasov, med njimi 120 tisoč oziroma slabih 9 odstotkov za parlament Federacije BiH in 100 tisoč glasov za člane predsedstva BiH. Največ poročil o nepravilnostih prihaja iz Republike Srbske. Predsednik enega izmed tamkajšnjih volilnih odborov je pred kamerami televizije BN priznal, da je vse glasove, ki jih je v vasi Krajišnik pri Bosanski Gradiški osvojila Jelena Trivić iz Stranke demokratičnega napredka, pripisal Zoranu Kaliniću iz Naše zgodbe, češ da se je to zgodilo zaradi utrujenosti v poznih večernih urah. Po zadnjih delnih rezultatih na volitvah za predsednika Republike Srbske najbolje kaže Miloradu Dodiku, ki vodi pred Trivić; dobil je 48 odstotkov glasov, Trivić pa 43. Razlika trenutno znaša 28 tisoč glasov.

Delegati so na kongresu Zveze svobodnih sindikatov za drugi petletni mandat predsednice izvolili Lidijo Jerkič. Za njeno imenovanje je glasovalo 69 delegatov, proti jih je bilo 14. Za generalnega sekretarja je bil vnovič izvoljen Boštjan Medik, in sicer z 72 glasovi za in 13 proti. 

Pogovor o odločitvi ustavnega sodišča o dovoljevanju porok in posvojitev za istospolne pare
 / 13. 7. 2022
Poslanci Državnega zbora so z 48 glasovi za in 29 proti potrdili spremembe Družinskega zakonika, ki ga je predlagala vlada. Spremembe sledijo julijski sodbi Ustavnega sodišča. Izenačujejo pravice partnerjev v istospolnih in raznospolnih zvezah ter istospolnim parom dajejo pravice do posvojitve otrok.

Vir naslovne fotografije: Avdiovizualna služba Evropskega parlamenta

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness