Bosna in volilna trgovina
Če volitve v Sloveniji ob pomanjkanju domišljije vsakič poimenujemo praznik demokracije, je včeraj v Bosni in Hercegovini potekal festival, kaj festival, krstna slava, blagdan svih svetih in bajram demokracije. Bosanci in Hercegovci, to so Bošnjaki, Hrvati, Srbi in vsi ostali državljani, so na šestih volitvah med 7 tisoč kandidati izbirali 518 političnih predstavnikov v parlamente in skupščine na treh ravneh, ki bodo sestavili 14 vlad s skupno 136 ministrstvi. Potem pa razumi politiko Bosne in Hercegovine.
Po prvih delnih rezultatih so seveda vsi kandidati odpirali šampanjce in nazdravljali na zmago.
Ker je političnih funkcij v Bosni in Hercegovini bezbroj, se bomo osredotočili le na najvišje. Po prešteti večini glasov vse kaže, da bodo predsedstvo Bosne in Hercegovine, tričlanskega telesa, ki je ekvivalent predsednika republike, sestavljali Željko Komšić iz vrst hrvaškega naroda, Denis Bećirović iz vrst bošnjaškega in Željka Cvijanović iz vrst srbskega.
Najmočneje je v podaytonsko politično tradicijo zarezal poraz Bakirja Izetbegovića, dednega predsednika Stranke demokratske akcije, na volitvah za člana predsedstva. Premagal ga je Bećirović iz Socialdemokratske stranke. Sarajlija Ahmed Burić, novinar in pesnik, pojasni, kaj to pomeni v kontekstu politične strukture Federacije Bosne in Hercegovine in bošnjaškega volilnega telesa.
Kljub porazu Izetbegovića za mesto v predsedstvu države je njegova stranka prejela največ glasov na volitvah v parlament Federacije Bosne in Hercegovine.
Izetbegovića je premagal Denis Bećirović, član Socialdemokratske stranke Bosne in Hercegovine, ki se je z nekaj manjšimi »državljanskimi strankami« povezala v koalicijo Združeni za svobodno Bosno in Hercegovino. Burić pojasni razloge za Bećirovićevo zmago.
Nobeno presenečenje pa ni bila ponovna izvolitev Željka Komšića za hrvaškega predstavnika v predsedstvu. Že drugič je zmagal na krilih bošnjaških glasov, saj zaradi luknje v volilnem zakonu, ki razburja predvsem hrvaško HDZ BiH, prebivalci federacije ne glede na njihovo etnično pripadnost lahko glasujejo za bošnjaškega ali hrvaškega kandidata.
Glede na izbiro hrvaškega predstavnika je pomembna še sprememba volilnega zakona, ki jo je visoki predstavnik Združenih narodov za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt razglasil takoj po zaprtju volišč. Amandmaji, ki jih je samovoljno sprejel, so namenjeni preprečevanju blokad delovanja političnih teles, česar se izmenično poslužujejo predstavniki vseh treh konstitutivnih narodov. S tem ni upošteval predsednika HDZ Bosne in Hercegovine Dragana Čovića, ki je od Schmidta terjal zapolnitev luknje v zakonu, ki Bošnjakom omogoča izbiro hrvaškega predstavnika v predsedstvu.
Srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine je postala Željka Cvijanović, dosedanja predsednica Republike Srbske, ki bo tako zamenjala svojega strankarskega šefa, če želite, šefa Republike Srbske, Milorada Dodika. Po noči, polni preobratov, kaže, da bo tudi Dodik zamenjal svojo strankarsko podanico Cvijanović na mestu predsednika Republike Srbske. Klasična rošada. Zveza neodvisnih Socialnih demokratov, ki jo vodi Dodik, je tako uspela ohraniti obe najvišji oblasti v svojih rokah. Še včeraj zvečer je kazalo, da bo predsednica Republike Srbske postala Jelena Trivić iz Stranke demokratskega napredka, ki je predlani že šokirala javnost Bosne in Hercegovine, ko je njen predsednik Draško Stanivuković postal župan Banjaluke. Stranki sta si sicer ideološko zelo sorodni, a Burić opozarja na pomembnost obstoja vsaj deklarativne opozicije v Republiki Srbski.
Nočni obrat, ki je postavil Milorada Dodika v volilno prednost, je seveda sprožil pomisleke glede morebitnih volilnih prevar – stranka poražene Jelene Trivić tako že napoveduje vsaj zahtevo za ponovno štetje glasov, če že ne ponovitve volitev. A Dario Jovanović, vodja projekta Pod lupom, ki spremlja veljavnost volilnih postopkov v Bosni in Hercegovini, pojasni, da za tako veliko prevaro ni konkretnih sumov.
Tudi na splošno naj bi se z leti volilni proces izboljševal.
Kljub temu so v organizaciji Pod lupom zasledili 91 težjih kršitev. Med njimi sicer ne najdemo najbolj senzacionalističnih incidentov, kot so smrt upokojenke na volišču v Sarajevu, fizično nasilje nad volilnim odbornikom v Veliki Kladuši ali napad na opazovalca v Doboju.
Kantona je deset,
entiteta dva,
tri su člana predsjedništva,
nijedan iz SDA.
*Slika pridobljena na: Wikimedia commons
Dodaj komentar
Komentiraj