Izrael nadaljuje z napadi. Zjutraj sta bili tako porušeni dve stanovanjsko-trgovinski zgradbi v mestu Gaza, kar se razlikuje od prejšnjih napadov, kjer do rušenja visokih stavb praviloma ni prišlo. Razlogi za delno spremembo strategije niso znani, vzporedno pa še vedno potekajo napadi na celotno Gazo, ki so danes že zahtevali dve smrtni žrtvi. Egipt obe strani poziva k nadaljevanju pogajanj, prek katerih želi doseči zmanjšanje omejitev trgovanja in gibanja ljudi čez mejo ter prevzem nadzora nad Gazo s strani Mahmuda Abasa. Znotraj Združenih narodov pa se prekladajo vedno novi pisni predlogi potencialne ureditve premirja. Osnutek resolucije Varnostnega sveta je prejšnji mesec predstavila Jordanija, potem skupno Velika Britanija, Nemčija in Francija, trenutno pa naj bi svojo idejo izbranim državam predstavljali predstavniki ZDA. Ideja je, da naj se predlogi sedaj združijo v enoten predlog, do česar pa bo glede na raznolikost težko prišlo, preden v Gazi umre še vsaj nekaj deset civilistov.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, do katerih bo prišlo 26. oktobra. Odločitev je sprejel po tem, ko je prejšnji mesec razpadla koalicija, odločitev pa je po njegovem mnenju pričakovana s strani ljudstva. Z zamenjavo obrazov naj bi prišlo do očiščenja parlamenta, ki po besedah predsednika vključuje številne podpornike bivšega predsednika Janukoviča, ti pa s svojimi proruskimi načeli škodujejo Ukrajini.

Medtem ko je ukrajinska vlada v procesu razpada, v Minsku poteka srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Petrom Porošenkom. Dogodek ne vzbuja upanja po konkretnih dogovorih med državama, situacija se je od zadnjega tovrstnega srečanja v začetku junija le poslabšala. Obmejno stanje je trenutno vse prej kot mirno, ravno včeraj je Ukrajina Rusijo obtožila, da je čez mejo poslala nove skupine vojakov, ki naj bi odprle novo fronto, kar je ruska stran zavrnila kot neresnično. Beloruskega sestanka se je udeležila tudi visoka predstavnica za zunanje zadeve EU, Catherine Ashton in predstavniki Belorusije ter Kazahstana, ki sta del carinske unije z Rusijo.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban poziva k oblikovanju bloka evropskih držav, ki bi skupaj nasprotovale sankcijam proti Rusiji. V govoru madžarskim ambasadorjem je podal oceno, da tovrstne sankcije škodujejo tako Madžarski kot tudi celotni Evropski uniji. Izven Unije je Rusija Madžarski največji trgovski partner, Orban pa je bil že večkrat obtožen, da želi s svojimi politikami Madžarsko oddaljiti od Unije in približati Rusiji. Katere so tiste evropske države, ki bi se po njegovem mnenju pridružile skupini nasprotnikov sankcij, v tokratnem govoru ni izdal.

Iz zadnje televizijske debate glede referenduma o škotski neodvisnosti je kot zmagovalec odkorakal Alex Salmond, zagovornik osamosvojitve. Salmond se je v debati izkazal kot bolj pripravljen, napadalen in optimističen glede prihodnosti Škotske.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

V primeru, da Škotska postane samostojna država, se bodo odprla nova pogajanja glede članstva znotraj EU. Ravno samostojen odnos z EU je eden od razlogov, ki naj bi Škote prepričali, da se odcepijo od vedno bolj evroskeptične Velike Britanije. Eno večjih vprašanj se vrti okrog bodoče škotske valute in Salmondov nasprotnik, Alistair Darling, je najbolj izpostavil dejstvo, da bi se za nadaljevanje monetarne unije med Veliko Britanijo in Škotsko morali strinjati obe strani.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Kljub temu, da jih je tokrat prepričal predstavnik kampanje za samostojnost, javnomnenjske raziskave zaenkrat še kažejo na večjo podporo obstanku v Uniji znotraj Velike Britanije. Debato so spremljali tudi številni Španci, predvsem v Kataloniji, kjer jih v novembru čaka podoben referendum. Več o včerajšnjem soočenju in prihodnosti Škotske v Offsajdu ob petih.

V Rimu poteka sestanek strokovnjakov Evropske komisije, predstavnikov italijanske vlade in agencije Frontex z namenom postavitve načrta poglobitve delovanja omenjene obmejne agencije. Novi program se imenuje Frontex plus in naj bi državam Evropske unije pomagal pri soočanju z vedno večjim številom migrantov, predvsem na njenih južnih mejah v Mediteranu. Samo v zadnjih dneh je prišlo do treh brodolomov, štiri tisoč migrantov pa je bilo rešenih iz morja. Italija je država, ki se sooča z največjimi obremenitvami na tem področju, in njeni predstavniki redno opozarjajo na dejstvo, da se mora odgovornost začeti bolj učinkovito deliti med vsemi članicami Evropske unije. Pravijo, da je misija Mare Nostrum preživeta in da so nujne resne spremembe tudi v delovanju agencije Frontex, ki je sicer namenjena prej varovanju zunanjih meja Unije kot pa reševalnim akcijam. Predstavniki Evropske komisije medtem pravijo, da za prevzem dela misije Mare Nostrum s strani Frontexa ni sredstev. Pogovori se bodo nadaljevali jutri v Bruslju.

Turška vojska je preprečila vstop v državo nekaj tisočim jazidskim beguncem iz regije severnega Kurdistana v Iraku. Zaradi zaprtih prehodov so tako prepuščeni sami sebi, medtem ko vojska na vsakršen poskus prečkanja meje odgovori s solzilcem. Ker zaradi hudih spopadov med iraško vojsko ter Islamsko državo vrnitev domov ni možna, so tako celotne družine prisiljene nezaščitene živeti na obmejnih območjih, v nemogočih razmerah brez hrane in tekoče vode ter v vročini.