Današnji OFF začenjamo v Latinski Ameriki, natančneje v brazilskih mestih Sao Paulu in Riu de Janeiru, kjer od srede poteka splošna stavka sindikatov transportnega sektorja in javnega šolstva proti predlaganim reformam delovne in socialne zakonodaje. Paket gospodarskih reform, s katerimi želi vlada pod vodstvom Michela Temerja odpraviti javnofinančni primanjkljaj, med drugim namreč vsebuje dvig starostne meje za upokojitev iz sedanjih 50 na 65 let. Prav tako bi podaljšala minimalno delovno dobo za upravičenost do polne pokojnine iz sedanjih 35 na 49 let.

Protestno in stavkovno dejavnost je še dodatno podžgala zahteva po dovoljenju za preiskavo 83 politikov zaradi suma korupcije v zvezi z državnim naftnim podjetjem Petrobras, ki jo je vrhovni državni tožilec Rodrigo Janot včeraj naslovil na vrhovno sodišče. Obtožbe koruptivnih praks in ščitenja krivcev v zvezi s poslovanjem Petrobrasa so bile tudi poglavitni razlog za odstavitev bivše predsednice Dilme Rousseff ter oblikovanjem Temerjevega kabineta maja lani.

Izid nizozemskih parlamentarnih volitev je prinesel zmago Ljudski stranki za svobodo in demokracijo trenutnega premierja Marka Rutteja. Stranka za svobodo Geerta Wildersa je sicer dosegla drugi najboljši rezultat ter povečala število svojih poslanskih mest iz 15 na 20, kar pa je še vedno 13 mest manj od zmagovalcev. Poleg Wildersa so se okrepile predvsem desnosredinske stranke, na primer stranka Krščanskih demokratov in Demokrati 66, medtem ko so stranke z levega pola političnega spektra sedeže predvsem zgubljale. Največ jih je izgubila Laburistična stranka, ki je iz 38-ih mest, pridobljenih na volitvah leta 2012, padla na zgolj 9 pridobljenih na volitvah leta 2012.

Žvižgača Antoine Deltour in Rafael Halet sta bila obsojena zaradi razkritja dokumentov v aferi LuxLeaks. Sicer je tokrat sodišče priznalo, da sta delovala v javnem interesu in imata zato nižjo kazen kot po prvi obsodbi junija, vendar civilna družba opozarja, da zakonodaja žvižgačev ne ščiti dovolj. Več o tem boste lahko slišali v OFFsajdu ob petih.

Mednarodni blok nadaljujemo z dosežki diplomacije. Komisija Združenih narodov za ekonomska in socialna vprašanja zahodne Azije je izdala poročilo, v katerem je izraelsko državo spoznala krivo politike apartheida. Komisija, ki jo sestavljajo predvsem arabske države, je ugotovila, da je zgodovina konfliktov v regiji Palestince razdrobila v štiri družbene skupine z različnimi pravicami: državljane Izraela, prebivalce Vzhodnega Jeruzalema in prebivalce pod izraelsko okupacijo na Zahodnem bregu ter v Gazi. Ta delitev, ki so jo spoznali kot strateškega pomena za reprodukcijo izraelske dominacije nad Palestinci, komisija razume kot osnovo za vsiljevanje apartheidskega režima. V poročilu je komisija pozvala k naglemu ukrepanju, nasprotovanju in odpravi sistemske diskriminacije prebivalcev Palestine.

Vladi Savdske Arabije in Kitajske sta na prvi dan obiska kralja Salmana v Pekingu sklenili poslovne pogodbe v potencialni vrednosti 68 milijard dolarjev. Pogodbe obsegajo številna področja od investicij v izgradnjo petrokemičnih obratov v obeh državah, novih pogodb o uvozu savdske nafte do spletnega trgovanja, obnovljivih virov energije in vesoljskih tehnologij.

Parlament Nove Zelandije je včeraj sprejel zakon, s katerim je ugodil prizadevanjem maorske skupnosti, ki živi ob reki Whanganui, da reki prizna pravno subjektiviteto in ji s tem podeli enake pravne pravice kot človeškemu bitju. Odločitev predstavlja sodni epilog prizadevanj novozelandskih staroselcev, ki trajajo že od konca 19. stoletja, da bi reko, ki ji pripisujejo velik kulturni pomen, zaščitili pred onesnaževanjem. Prav tako so s tem uspeli v pravni red vnesti približek tega, kako sami vidijo reko - torej kot živo entiteto namesto zahodnega pogleda lastninjenja in upravljanja. Whanganui bo sedaj imela dva pravna zastopnika, enega iz vrst novozelandske vlade in enega iz vrst maorske skupnosti, predvidena pa je tudi vzpostavitev 30 milijonov dolarjev težkega denarnega sklada za izboljšanje zdravja reke.

Avstralski premier Malcolm Turnbull je parlamentu predstavil predlog zakona, po katerem bi vsem otrokom, ki ne bi imeli opravljenega obveznega cepljenja proti nalezljivim boleznim, prepovedal vstop v vrtce in druge skrbstvene ustanove. S tem bi na državni ravni uvedli ureditev, ki že velja v zveznih državah Victoria, New South Wales in Queensland. Odločitev sledi načrtom vlade, da stopnjo precepljenosti predšolskih otrok, ki se sedaj giblje okoli 93 odstotkov, dvigne na 95, kolikor je nujno za preventivno preprečevanje okužb z ošpicami, mumpsom in rdečkami med vsemi otroci, ki so še premladi ali zdravstveno nezmožni za cepljenje.

Finančni minister indijske zvezne države Kerala Thomas Issac je oznanil odločitev zvezne vlade, da dostop do interneta uvrsti na seznam osnovnih človekovih pravic ter da morajo imeti vsi prebivalci dostop do brezžičnega omrežja. Minister je ob oznanitvi tudi obljubil vzpostavitev brezplačnega WiFi omrežja po celi zvezni državi tekom naslednjih 18 mesecev.

Poslanska skupina Združena Levica je pozvala vlado, da pri reformi zdravstva vključi njihov predlog, da bi bili do bolniškega nadomestila upravičeni tudi samozaposleni. Pobudo predstavi Marko Kržan iz Združene Levice.

Izjava

Pove tudi, zakaj je ta pobuda potrebna.

Izjava

OFF je pripravil vajenec Vitežnik.