Turška vlada je nemškemu mediju Deutsche welle zasegla intervju, ki ga je v Ankari napravil novinar tega medija s turškim ministrom za mladino in šport Akifom Cagatayem Kilicem. Deutsche welle zdaj Turčijo obtožuje očitnih kršitev svobode medijev. V intervjuju so bile teme, kot so julijski poskus državnega udara in kasnejše aretacije zaradi tega, velika odpuščanja, situacija medijev in položaj žensk v Turčiji. Turški minister naj bi si takoj po intervjuju premislil glede le-tega, saj naj mu ne bi bila všeč vprašanja.

Ministrov predstavnik za stike z javnostjo je povedal, da intervju ne sme biti objavljen, ker je vseboval neavtorizirana vprašanja. Zanikal je tudi, da bi bil intervju zasežen, saj naj bi nemški novinar prostovoljno predal posnetek po tem, ko je bila izražena želja, da ta ne gre v medije. Novinarju in njegovi ekipi naj bi po intervjuju rekli, da ne smejo zapustiti ministrstva, dokler ne predajo posnetkov.

Velika Britanija bo do konca meseca začela graditi približno 1 kilometer dolg zid na obeh straneh ceste, ki vodi v pristanišče v Calaisu. Ta bo stal okoli 2,4 milijona evrov in je namenjen večji varnosti voznikov in zaustavljanju toka beguncev v Veliko Britanijo. Britanski avtoprevozniki so gradnjo zidu kritizirali kot slabo porabo davkoplačevalskega denarja, saj bodo begunci po novem pač poskušali priti v vozila pred zidom. 4-metrski betonski zid bo nadomestil zdajšnjo ograjo z bodečo žico, zgrajen naj bi bil do konca leta.

Sodišče na francoskem otoku Korziki je kljub razveljavitvi prepovedi s strani vrhovnega sodišča v Franciji potrdilo lokalno prepoved nošenja burkinija na plažah. Sodišče je izreklo, da bi prisotnost žensk, ki nosijo kopalke, ki pokrivajo celo telo, lahko ogrozilo javni red in mir. Francoska nevladna organizacija Liga za človeške pravice je izjavila, da je zgolj ideja, da je nošenje takšnih kopalk ogrožujoče za javni red in mir nesprejemljiva in da se bodo na sodbo pritožili.

Grčija. Okoli 800 miljonov evrov se je vrnilo v grške banke, odkar je grški finančni minister Euclid Tsakalotos prejšnji teden ukinil 420-evrski tedenski limit dviga na bankomatih za nove depozite. Ta denar naj bi vrnila gospodinjstva. Omejitve dviga so v Grčiji uvedli med finančno krizo leta 2015.

Po naznanitvi, da bodo v Makedoniji volitve decembra, so začeli s preverbami volilnih imenikov, ki imajo še vedno kar nekaj nepravilnosti. Zaradi administrativnih napak bi lahko bilo veliko ljudi ob volilno pravico. Decembra 2015 je bilo v Makedoniji več kot 1,8 milijona volilnih upravičencev. Po poletni preverbi jih je ostalo še 1,7 milijona, od tega 170 tisoč takšnih, ki živijo v tujini. Ta številka vključuje tudi 39 tisoč ljudi, ki so morali opraviti tako imenovano aktivno registracijo, da bi prišli na seznam volilnih upravičencev. Teh 39 tisoč imen vsebuje tudi poslance, sodnike in novinarje, katerih volilna pravica ne bi smela biti pod vprašajem, volilno pravico pa jih je do roka potrdilo zgolj 9 tisoč.

Nekatere javne osebnosti so sporočile, da se ne bodo registrirale, saj je absurdno, da morajo dokazovati svojo upravičenost. To sicer še ni zadnja posodobitev volilnih seznamov, zadnja objava volilnih upravičencev bo v zadnji četrtini leta. Po besedah bivšega predsednika državne volilne komisije Aleksandra Novanovskega so največje stranke zadovoljne z volilnimi seznami in poenotene glede metodologije čiščenja teh, zato naj to v prihodnosti ne bi bil problem.

Čelo Čolović se je pogodil s srbskim tožilstvom in priznal vohunjenje za Hrvaško. Vrhovno sodišče ga je obsodilo na tri leta zapora. Čolovića, sicer bivšega vojaka, naj bi po pisanju srbskih medijev hrvaška oblast prisilila delati za hrvaško varnostno in obveščevalno službo z grožnjami, da mu bo drugače sodila za zločine, ki jih je storil na Hrvaškem v vojni v devetdesetih. Boril se je namreč na strani Srbov. V Srbiji naj bi Čolović zbiral informacije, dokumentacijo in iskal oficirje bivše JLA za priče tožilstva na Hrvaškem za zadeve iz vojne. Hrvaški odstavljeni premier Orešković je aretacijo označil kot provokacijo Srbije. Skliceval se je tudi na Hrvaško varnostno in obveščevalno službo, ki mu je zagotovila, da ni njihov vohun.

V Reki se je župan Vojko Obersnel odločil, da bodo grafit Paraf, ki je bil narisan leta 1977 na enem od lokalnih pločnikov, razglasili za zaščiteno kulturno dediščino lokalnega pomena. Županov predlog je trenutno v obravnavi v  mestnem svetu. Pobudo za to je podal aktivist Milivoj Mićo Antolović. V utemeljitvi so zapisali, da grafit kaže na zelo zgodnji začetek punka kot subkulturnega gibanja pri nas in na veliko širšem prostoru. Reški vodja oddelka za kulturo Ivan Šarar je sicer imel pomisleke, češ da gre za protislovje, če oblast podpira nekaj, kar je povezano s punkom, a so se grafit vseeno odločili zaščititi. Reka zavzema pomembno mesto v hrvaškem punku, tam sta med drugimi delovala benda Paraf in Termiti.

Mariborski mestni svetniki bodo danes na eni pomembnejših sej, kjer bodo razpravljali o prihodnosti Pohorja in o projektu sortirnica. Zaradi dolgoletnega projekta sortirnica se je včeraj pojavil tudi poziv k odstopu mariborskega župana Andreja Fištravca, ki ga je podal Darko Fras, bivši direktor občinske uprave. Kakšne so težave mariborske sortirnice, pove Igor Selan, novinar Večera.

Izjava

Kakšne so predlagane rešitve in dileme prihodnosti Pohorja pa pojasni Jasmina Tehnar, tudi novinarka Večera, ki spremlja to področje.

Izjava

Pričakuje, da se bo podjetju Marprom spet podelila enoletna koncesija, s čimer pa turistični akterji ne bodo zadovoljni, saj se zavzemajo za bolj dolgoročne rešitve.

Združeni levici ni uspelo zbrati dovolj podpisov za izredno sejo, na kateri bi odločali, ali bi bili do brezplačnega kosila upravičeni vsi otroci iz revnih družin. Svoje podpise so prispevali samo poslanci Nove Slovenije in nepovezani poslanci. Negativne odzive so dobili iz vseh ostalih strank razen iz Socialnih demokratov, ki se na pobudo sploh niso odzvali. Z izredno sejo bi takšen ukrep lahko stopil v veljavo že prvega oktobra, tako bo pa predlog obravnavan na oktobrski seji državnega zbora.