Mirovna pogajanja v Južnem Sudanu so začasno ustavljena. Pogovori, ki med predstavniki vlade in uporniki potekajo že mesece in do te točke niso prinesli večjih sprememb, se ne bodo nadaljevali zaradi bojkota obeh strani. Do te odločitve je pripeljala izjava Mahbouba Maalima, člana mediacijske skupine, ki je prejšnji teden obe strani v sporu označil za neumni, ker naj bi verjeli v možnost vojaške rešitve. Informacijski minister Južnega Sudana je v izjavi za javnost zatrdil, da se pogovorov ne bodo udeležili dokler situacija ne bo naslovljena. Predstavniki poleg tega zahtevajo spremembo procesa izbire udeležencev v pogajanjih. Želijo predvsem večjo prisotnost predstavnikov civilne družbe, ki naj bi bili izbrani prek transparentnega in vključujočega procesa.

Na podlagi zdravstvenih težav bo iz egiptovskega zapora izpuščen novinar Al Jazeere Abdullah Elshamy. Aretiran je bil prejšnjega avgusta, ko je policija ustavila protest v podporo Mohamedu Morsiju, že več kot 100 dni pa gladovno stavka, saj je bil zaprt brez obtožbe. Egiptovski javni tožilec je določil izpust Elshamya in 12 ostalih zapornikov, med katerimi pa ni novinarjev. Tokratna izpustitev je po mnenju Elshamyevega odvetnika dober znak predvsem za ostale priprte novinarje, ki so prav tako doživeli kršenje pravic in jim je bilo sojeno brez njihove prisotnosti na sodišču.

Sodne težave pa so se pokazale tudi v primeru sojenja skupini kitajskih ribičev. Ti so obsojeni ribarjenja na območju filipinske izključne ekonomske cone, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega so imeli na krovu ogroženo vrsto želv, kar nadalje krši mednarodna pravila, in sicer Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Kljub vsem tem domnevnim kršitvam enajstih ribičev pa je sojenje začasno zaustavila nezmožnost sporazumevanja. Za sojenje, ki je bilo prestavljeno že dvakrat, namreč niso uspeli najti tolmača. Proces je tako prestavljen na jutri, obstaja pa tudi možnost popolne odpovedi sojenja, če tolmača tudi tokrat ne bo.

Odkar je oblast na Tajskem prevzela vojska, se iz države množično izseljujejo kamboški delavci. V roku enega tedna jih je po informacijah Mednarodne organizacije za migracije odšlo 170.000. Strah izhaja predvsem iz povečanega pregona ilegalnih migrantov, čeprav tovrstnih akcij oblast uradno zaenkrat še ne priznava. Ravno nasprotno, zaradi velikega pomena kamboških migrantskih delavcev za tajsko gospodarstvo, predvsem v primeru gradbenega sektorja, vojaško oblast skrbi odhod velikega števila ljudi. A zatrjevanje očitno ni učinkovito in pomirjujoče, ko pride s strani voditeljev vojaške hunte. Medtem ko so v preteklosti oblasti pogosto spregledale določbe zakonov, ki urejajo zaposlitve, je trenutna oblast močno usmerjena v nacionalistične politike, vključno s spremembami zakonov, ki bi omejile možnost dela migrantov in zagotovile več delovnih mest za tajske državljane.

Diplomatski odnosi med Iranom in Združenim kraljestvom se izboljšujejo. Po dveh letih in pol se bo v Teheranu ponovno odprlo britansko veleposlaništvo, do zaprtja katerega je prišlo po napadu na predstavništvo. Po britanskih sankcijah proti Iranu leta 2011 je namreč prišlo do množičnih protestov, ki so se razvili v požig stavb veleposlaništva. Iran je v trenutni regijski situaciji prikladen zaveznik, saj se možnost sodelovanja kaže tudi z ameriško vlado. Skupaj naj bi nastopili v boju proti upornikom v Iraku, ki zadnje tedne vedno bolj napredujejo v državi.

Znanstveniki nemškega Hemholtz centra za okoljsko raziskovanje so izvedli prvo obsežno oceno vpliva uporabe organskih kemikalij na evropske reke in jezera. Skoraj polovica evropskih porečij vsebuje količino pesticidov, ki ima lahko škodljiv učinek na ribe, alge in nevretenčarje. Medtem ko največja ogroženost velja za alge in insekte, pa je na območjih večje onesnaženosti že omejena tudi uporaba teh vodnih virov za ljudi. Raziskovalci opozarjajo na pogosto napačno prepričanje, da je vpliv pesticidov omejen na kmetijska območja. Pesticidi in herbicidi so sicer uporabljeni na poljih, a po tem pride do izpiranja v bližnje potoke in nadaljnjega širjenja. Egina Malaj iz Centra za okoljsko raziskovanje nam je povzela najdbe raziskave in njihov pomen za razumevanje evropskih ekosistemov.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V ljubljanskem Okoljskem centru je potekalo srečanje na temo Pravične banke, ki sta ga organizirali Razvojna zadruga eTRI in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Predstavili so idejo pravičnega bančništva, katerega primere že vidimo v nekaterih evropskih državah. Jonasa Sonnenscheina iz Umanotere smo povprašali o tem, kaj razlikuje tovrstne banke od nam bolj znanih, tradicionalnih bank.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.