Izraelski mediji poročajo o izjavah članov Kneseta, da ta država v letošnjem letu namenja 3 milijarde dolarjev ali skoraj četrtino obrambnega proračuna za pripravo napada na Iran. Skoraj enako vsoto najmočnejši ameriški zaveznik na Bližnjem vzhodu vsako leto dobi v obliki pomoči od Združenih držav Amerike. Ameriška strategija glede iranskega problema je v zadnjih mesecih sicer bolj usmerjena v pogajanja kot v priprave napada na to menda malopridno državo. Za zaostritev trenj s svojimi zahodnimi patroni je pred dnevi poskrbel tudi izraelski obrambni minister Moshe Ya'alon, ki je ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja označil za naivnega in misijonarskega ter dodal, da upa, “da bo dobil Nobelovo nagrado in pustil Izrael pri miru”. Včeraj se je jenkijem po telefonu za te izjave opravičil.

Uspešno se je zaključil drugi krog pogajanj med šestimi svetovnimi silami in Iranom glede iranskega jedrskega programa, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega. Hkrati pa je Rusija presenetila Zahod z napovedmi, da bo prekinila sodelovanje v pogajanjih v primeru zaostrovanja sankcij zaradi dogajanja v Ukrajini.

Zaostrovanje razmer zaradi aneksije Krima bi bilo tudi sicer neproduktivno, saj je ta de facto že pod rusko oblastjo. Ukrajinska vojska se pripravlja na umik iz regije, National Geographic pa je že napovedal, da bo na svojih kartah Krim označil kot del Ruske federacije. Ruska zmaga skrbi ostale vzhodnoevropske države, ki jih je v zadnjih dneh skušal z obiskom pomiriti tudi ameriški podpredsednik Joe Biden. Več o tem nam bo povedala naša sodelavka Petra Ajdovec, ki je trenutno v Latviji:

Izjavi lahko prisluhnite v posnetku oddaje.

V Demokratični republiki Kongo so rezultati finančne luknje v državnem proračunu tudi dejanske luknje - v cestah. Kot v mnogih afriških državah je kombinacija slabe cestne infrastrukture in vsesplošnega neupoštevanja prometnih predpisov vzrok za prometni kaos. Reševanja tega problema so se lotili na inovativen način: s postavitvijo robotskih policistov. Roboti so zaenkrat nameščeni v dveh ključnih križiščih v prestolnici. Na svojih plečih, hrbtu in rokah imajo zelene in rdeče luči, s katerimi usmerjajo promet enako, kot bi to delali prometni policisti. Kot zatrjujejo v kooperativi, ki spodbuja vključitev žensk v tehnološki razvoj in ki je robote razvila, pa imajo pred svojimi živimi kolegi eno ključno prednost: niso podkupljivi. Semaforji so očitno preveč old school.

Na Hrvaškem so se pohvalili z rezultati, ki jih je prinesla uvedba davčnih blagajn. Te so po enem letu od uvedbe prinesle milijardo evrov več prilivov v davčno blagajno, kar je skoraj 7 odstotkov hrvaškega proračuna. Načrtujejo tudi nadaljnje ukrepe, predvsem obdavčitev Katoliške cerkve. Ta bo morala najprej začeti voditi evidenco plačljivih storitev, kot so krsti, obhajila, poroke in pogrebi, kar bo predstavljalo osnovo za kasnejšo obdavčitev omenjenih dejavnosti.

Pri nas se po enem letu od zamenjave vlade nadaljuje ista politika, kot jo je vodila prejšnja vlada. Proračunsko luknjo se polni z nadaljevanjem privatizacije. V teh dneh je šel v javnost poziv za izkaz interesa za nakup več kot 75-odstotnega deleža v Aerodromu Ljubljana. V pozivu je zatrjeno, da je “letališče dobičkonosno in nezadolženo”, kar vzbuja dvom o smotrnosti prodaje in njenem domnevno pozitivnem vplivu na proračun. O finančnem poslovanju Aerodroma smo vprašali svetovalca predsednika uprave Jureta Mežnarčiča:

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.