OFF ROKE PRAVICE

OFF ROKE PRAVICE

Aktualno-politična novica
2. 9. 2015 - 15.00
 / OFF

Gvatemalskemu predsedniku, Ottu Perezu Molini, osumljenemu vpletenosti v koruptivne posle, se obeta ustavna obtožba. Gvatemalski kongres je včeraj enoglasno potrdil predlog ustavnega sodišča in Molini odvzel imuniteto, ki mu sicer kot predsedniku pritiče v primeru kazenskega postopka. Kot smo že poročali, Molina obtožujejo vpletenosti v sporno sprejemanje podkupnin v zameno za izogib uvoznih carin. Molinovo vladajočo ekipo je med drugim že zapustilo 5 ministrov, proti bivši podpredsednici, Roxani Baldetti, pa že teče kazenski postopek.  

K venezulesko-kitajskim odnosom. Kitajska je Venezueli odobrila posojilo v vrednosti 5 milijard dolarjev, ki bo namenjeno pospešeni produkciji nafte v Venezueli v prihodnjih mesecih. Venezuela na Kitajsko dnevno izvozi 700 tisoč sodov nafte, po novem pa naj bi se številka povzepla na milijon sodov dnevno. Tudi sicer Kitajska velja za glavno posojilodajlko Venezueli - v zadnjih desetih letih ji je posodila približno 50 milijard dolarjev, med drugim namenjenih financiranju projektov socialne politike.

Na mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu se je pričelo sojenje Boscu Ntagandi, bivšemu vodji uporniške skupine, delujoče v Demokratični republiki Kongo in sofinancirane s strani Ruande, ki se je skupaj z drugimi državami večkrat prizadevala za zrušitev oblasti v državi, domnevno z namenom vzpostavitve monopola nad rudnimi bogastvi. Obtožnica ga bremeni več kot osemnajstih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki so se v državi zgodili v obdobju od julija leta 2002 do decembra 2003. Ntagandija med drugim obtožujejo organiziranih napadov, v katerih je umrlo več kot 800 ljudi ter rekrutiranja otrok v vojsko, s čimer si je prislužil vzdevek Terminator. Proti Ntagandiju bo na sodni obravnavi pričalo preko 2 tisoč prič, obtoženi pa krivde za zločine ne priznava.

Ostajamo v sferi sodne veje oblasti. Zvezno sodišče v San Franciscu je odoborilo skupinsko tožbo voznikov podjetja Uber, ki zahtevajo odškodnino, saj so prepričani, da jih je Uber tretiral kot redno zaposlene, a ker so bili zgolj pogodbeni sodelavci, prispevkov zanje Uber ni plačeval. Tožbo so prvotno podali trije Uberjevi vozniki, tem pa se po odločitvi sodišča zdaj lahko pridružijo tudi drugi. Po besedah odvetnice domnevno opeharjenih voznikov Uberja, Shannon Liss-Riod, je kandidatov, ki utegnejo sodelovati v skupinski tožbi, nekaj tisoč.

Spomnimo, da je bil Uberjev poslovni model ekonomije deljenja v preteklosti tudi povod za proteste taksistov v različnih državah, ki so prepričani, da jim Uber s svojim hitrim povezovanjem stranke z izvajalcem storitve prevoza preko aplikacije na pametnem telefonu, predstavlja nelojalno konkurenco.

Evropska unija bo za pol leta podaljšala sankcije zoper približno 200 ruskih in ukrajinskih posameznikov ter podjetij. Po navajanju diplomatov se je Unija za ta korak odločila z namenom, da bi proruske separatiste v Ukrajini in Rusijo, ki ji očita vpletenost v aktualni ukrajinski konflikt, prisilila k izpolnjevanju dogovora iz Minska. Sankcije zoper posameznike in podjetja vključujejo prepoved potovanja v države članice unije in zamrznitev bančnih računov.

Od sankcij ruskih državljanov in podjetij na račun domnevne vpletenosti v ukrajinski konflikt k novemu ruskemu zakonu, ki veleva, da podjetja, ki svoje storitve izvajajo prek svetovnega spleta, po novem baze osebnih podatkov svojih uporabnikov shranjujejo na serverjih, lociranih v Rusiji. Podjetja bodo prav tako morala o lokaciji serverja obvestiti ruski nadzorni organ Roskomnadzor. Po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina bo implementacija zakona zagotovila višjo stopnjo nacionalne varnosti, saj bo drugim državam otežila dostop do baz podatkov. Sicer pa bo Roskomnadzor podjetja, ki ne bodo delovala v skladu z zakonom, imel možnost oglobiti in omejiti dostop uporabnikom do njihovih storitev.

Na Islandiji je vzniknila tako imenovana iniciativa “Sirija kliče”. Na Facebooku 13 tisoč članska skupina uporabnikov od vladajočih zahteva, da v državo namesto 50-ih sprejme 5000 beguncev. Mnogi so tudi ponudili, da bi begunce bodisi nastanili pri sebi doma, bodisi donirali denar, oblačila in pohištvo ter pomagali beguncem pri vključevanju v novo okolje.

Nadaljujemo v Makedoniji, a tokrat ne v kontekstu begunske, ampak dolgotrajne politične krize, ki se le s težavo razrešuje. Opozicijski poslanci, ki so bojkotirali delo parlamenta oziroma Sobranja vse od volitev aprila lansko leto, so se vrnili v parlamentarne klopi. Opozicija pod vodstvom predsednika največje opozicijske socialdemokratske stranke Zorana Zajeva namreč obtožuje vlado volilne prevare. Tako je opozicija uresničila svoj del obvez, ki jim jih nalaga sporazum s koalicijo, dosežen konec poletja s posredovanjem, ali mogoče bolje rečeno, pod taktirko Združenih držav Amerike in Evropske unije. Vendar bi lahko opozicijski poslanci prav kmalu ponovno zapustili Sobranje, saj vlada zamuja z vzpostavitvijo instituta neodvisnega posebnega tožilstva, ki naj bi preiskal tako imenovano afero s prisluhi. Naj spomnimo, da je spomladi Makedonijo pretresala prisluškovalna afera, ko je opozicija objavljala nezakonito pridobljene prisluhe, ki pa so razkrivali nezakonite posle vlade in program množičnega vohunjenja nad državljani. Pojasnuje strokovnjak za varnostne vede in politični analitik, Vladimir Pivovarov:

Izjava

Današnji OFF sta pripravila vajenka Katja in Dejan.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness