Ana Brnabić  je postala predsednica srbskega parlamenta. Na premierskem stolčku, kamor jo je po lastnem prevzemu predsedovanja države nastavil Aleksandar Vučić, jo do oblikovanja nove vlade zamenjuje zunanji minister Ivica Dačić. Po decembrskih volitvah, na katerih si je Vučićeva Srbska napredna stranka v državnem parlamentu zagotovila absolutno večino, napredneži torej ohranjajo koalicijo z Dačićevimi socialisti. Za imenovanje Brnabić je glasovalo 153 poslancev. Opozicijski poslanci s koalicijo Srbija proti nasilju na čelu so parlament protestno zapustili z očitki o ukradenih volitvah. Vučićeva koalicija ima za oblikovanje vlade čas do šestega maja.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa  je mandat za sestavo vlade podelil Luísu Montenegru. Njegovo konservativno Demokratično zavezništvo je na marčevskih volitvah za las premagalo doslej vladajočo Socialistično stranko. V 230-članskem parlamentu si je Montenegro zagotovil 80 poslancev. Večino mu lahko zagotovi ksenofobna stranka Chega, ki se je na tretjo mesto zavihtela s 50 poslanskimi mandati. Toda Montenegro zagotavlja, da s Chego ne bo sodeloval, zato mu preostaja bodisi kompromis s socialisti bodisi oblikovanje manjšinske vlade. Montenegrova stranka in socialisti so se na oblasti izmenjevali od padca diktature Antónia Salazarja v sedemdesetih letih. Parlamentarne volitve je sprožil korupcijski škandal s podeljevanjem državnih koncesij, zaradi česar je državno tožilstvo dalo pridržati več vladnih funkcionarjev socialistov. 

Ameriški predsednik Joe Biden je oznanil nova okoljevarstvena pravila za avtomobilske izpuste. Nova pravila zahtevajo, da avtomobilski proizvajalci zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov. To poskušajo doseči z implementacijo novih kvot, ki zahtevajo večjo prodajo električnih vozil, a ne predvidevajo prepovedi prodaje vozil na fosilna goriva. Pravila namreč omogočajo prodajo vozil na fosilna goriva, če je dosežena kvota prodaje vozil na električni pogon. Z novimi pravili želijo zdajšnji delež električnih avtomobilov na cestah, ki znaša slabih osem odstotkov, do leta 2032 povečati na skoraj 40 odstotkov.

Ministrstvo za zunanje zadeve je ruskega diplomata razglasilo za nezaželeno osebo in mu dalo teden dni, da državo zapusti. Po trditvah ministrstva je diplomat opravljal dejavnosti, neskladne z diplomatskim statusom. Po ruskem napadu na Ukrajino je več evropskih držav izgnalo ruske diplomate. Že aprila 2022 je Slovenija zahtevala zmanjšanje števila ruskih diplomatov z 41 na osem. Zdaj jih ostaja še sedem.

Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so lastno vlado pozvali, naj Palestino prizna kot neodvisno in suvereno državo v mejah pred izraelsko okupacijo leta 1967. Kaj želijo s tem doseči, pojasni poslanka Tereza Novak.

Izjava

Palestina nad lastnim ozemljem nima nadzora, saj ga okupira Izrael. Prav tako palestinska oblast, ki jo na Zahodnem bregu vodi stranka Fatah, ni neodvisna, saj je podrejena Izraelu. Že zaradi tega Palestina ne izpolnjuje materialnih pogojev državnosti. Terezo Novak smo zato vprašali, ali ne bi s priznanjem Palestine v okoliščinah izraelske okupacije zgolj legitimirali te okupacije. 

Izjava

Levica je pobudo poslancev Svobode že podprla. Torej sta dve od treh vladnih strank priznanje Palestine pripravljeni podpreti. Zakaj potemtakem procesa priznanja Palestine ni začela vlada, ampak poslanska skupina Svobode?

Izjava

Ustavno sodišče je razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča in pritrdilo pritožbi poslanke Mojce Šetinc Pašek o odškodnini, ki jo zahteva zaradi žaljivega tvita Janeza Janše. Junija leta 2020 je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo celjskega višjega sodišča, ki je Janezu Janši za žaljivi tvit, v katerem je novinarki Šetinc Pašek in Eugenijo Carl označil za odsluženi prostituki, naložilo plačilo odškodnine v višini šest tisoč evrov. Ustavno sodišče je zdaj ugotovilo, da vrhovno sodišče ni ustrezno ovrednotilo okoliščin, saj da je šlo za posebej žaljivo izražanje o novinarki. 

Državni svetniki so potrdili pobudo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o poslovanju paradržavnega podjetja Gen-I in premierjevega podjetja Star Solar. K preiskavi so dodali še očitke o nezakonitem financiranju Gibanja Svoboda. Gre za akcijo desnice, ki ima v drugem domu parlamenta večino predvsem zaradi zastopnikov lokalnih interesov. Prav ta interesna skupina je predlog za glasovanje vložila, in sicer na pobudo Andreja Poglajena iz Slovenske demokratske stranke. SDS-u je tako uspelo z državnim svetom pobudo za novo preiskovalko pripeljati nazaj v državni zbor, ki pa o zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave ne glasuje, ampak jo mora potrditi. Glede na pobudo si desnica želi preiskave delovanja Roberta Goloba v času, ko je bil Gen-I pod prevladujočim vplivom države in je bil Golob predsednik uprave. Poleg tega bi preiskovali financiranje predvolilne kampanje Gibanja Svoboda. V največjem trgovcu z elektriko v državi, družbi Gen-I, menijo, da preiskovalna komisija krši ustavno varovane pravice, kot sta pravica do zasebne lastnine in pravica do svobodne gospodarske pobude. Cilj preiskovanja je po njihovem pridobiti največjo možno količino podatkov, ki bi jih snovalci zahteve plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe. Po prepričanju nekdanjih Golobovih delodajalcev gre za zlorabo instituta parlamentarne komisije.

Slovenski državni holding, krajše SDH, je bil neuspešen pri prodaji podjetja Mariborska livarna Maribor. Livarno, ki ji grozi stečaj, je SDH skušal za en evro prodati podjetju Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja. Na holdingu so zahtevali, da kupec livarni zagotovi vsaj pet milijonov evrov likvidnostnih sredstev. Do nakupa pa po navedbah SDH ni prišlo, ker je Metalka Commerce zahtevala take pogoje transakcije, ki bi pomenili nedovoljeno državno pomoč. Ob nakupu bi namreč Metalka Commerce prevzela tudi 14-milijonsko terjatev SDH do livarne, a je terjatev želela odkupiti za štiri milijone, kar bi po interpretaciji SDH pomenilo 10-milijonsko nedovoljeno državno pomoč. Zato so se odločili, da bodo livarno skušali ponovno prodati, vendar pod drugačnimi pogoji. Od novega kupca ne bodo več pričakovali vplačila pet milijonov evrov likvidnostih sredstev, temveč bodo interesanti v postopku sami povedali, koliko so v podjetje pripravljeni dati. Kljub petmilijonski izgubi livarne v preteklem letu SDH ne namerava začeti stečajnega postopka, v katerem bi izguba službe grozila 350 delavcem. 

OFF je pripravil vajenec David, mentoriral je Martin.

Foto: Rusko veleposlaništvo, Facebook