Rusko vojaško posredovanje na območju Ukrajine traja že dva tedna. Združene države Amerike znova pritiskajo na Rusijo, in sicer s prepovedjo uvoza nafte iz te države. Tej odločitvi ameriškega predsednika Joeja Bidna je sledilo tudi Združeno kraljestvo, Evropska unija pa se najnovejšemu ameriškemu ukrepu zoper Rusijo tokrat ne bo pridružila, saj je veliko bolj odvisna od ruske nafte. To je izpostavil tudi Biden v nagovoru, ob tem pa se je pohvalil, da si ZDA lahko privoščijo tovrstne ukrepe, ker same proizvedejo več nafte kot celotna Evropa skupaj. Poteza je že povzročila pričakovan skok cen nafte na skoraj 140 dolarjev za sodček, kar pa je Biden komentiral z besedami, da bi lahko »cena svobode za Američane bila dražja«. Američani bodo proti višjim cenam ukrepali tako, da bodo sprostili dodatne naftne rezerve, Washington pa se za povečanje črpanja pogaja z zalivskimi državami. Potekajo tudi pogovori z Venezuelo, ki je sama trenutno pod enakimi ameriškimi sankcijami. 

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je to potezo oklicalo za »prekoračitev vseh politično in ekonomsko razumnih meja«. Ob tem so opomnili, da so sankcije dvorezni meč in da bo zavrnitev ruskih virov povzročila bistvene premike na globalnih energetskih trgih, kar pa bo negativno vplivalo v prvi vrsti na podjetja in potrošnike iz ZDA. 

Ameriški predsednik je v istem nagovoru napovedal nadaljnjo vojaško in ekonomsko pomoč Ukrajini ter pozval kongres, naj odobri 13 milijard evrov v te namene. So pa ZDA zavrnile ponudbo Poljske, da bi Ukrajini predala svoja bojna letala MiG-29. Te bi, tako uradna Varšava, poslali v ameriško oporišče Ramstein v Nemčiji, od koder bi jih nato premestili v Ukrajino. V zameno za MiG-e, izdelane še v času Sovjetske zveze, za katere so izurjeni ukrajinski piloti, bi poljska vojska dobila ameriške lovce F-16. Iz Pentagona so sporočili, da je poljska ponudba nesprejemljiva, saj da je morebiten polet bojnih letal iz oporišča, ki si ga ZDA delijo z Natom, v ukrajinski zračni prostor, ki ga poskuša nadzorovati ruska vojska, sprožil »resne pomisleke« v celotnem zavezništvu. Kot je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, je odločitev o premestitvi poljskih letal v Ukrajino v domeni poljske vlade. Ta je sicer že večkrat zavrnila možnost, da bi sama uredila transport lovcev; premier Mateusz Morawiecki vztraja, da mora biti odločitev o kakršnikoli dobavi vojaškega arzenala v Ukrajino sprejeta s soglasjem članic Nata. Da je pomoč v obliki MiG-ov in drugih bojnih letal vseeno realna možnost, je v nedeljo med obiskom moldavske prestolnice Kišinjov namreč nakazal ameriški zunanji minister Anthony Blinken.

Sankcije sedaj prihajajo tudi z druge strani. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal dekret, s katerim bo Rusija prepovedala izvoz in uvoz nekaterih surovin do konca leta. Listo prepovedanih surovin in držav, za katere bo prepoved veljala, bo vlada pripravila v naslednjih dveh dneh. Poleg nafte in plina je Rusija izvoznica kovin, kot so paladij, nikelj, aluminij in cink, izvaža pa tudi pšenico in koruzo. Zaradi te odločitve Rusije se bodo torej zvišale cene tako redkih kovin in izdelkov iz njih kot tudi osnovnih živil.  

Poleg ofenzive v ekonomski vojni z zahodom pa ima Rusija še vedno velike težave z blaženjem posledic zahodnih sankcij, predvsem padanja vrednosti rublja. Ruska centralna banka je zato omejila prodajo tujih valut do 9. septembra. 

 Švedska premierka Magdalena Andersson je včeraj zavrnila pozive opozicije o pridružitvi vojaškemu paktu Nato. Po ruskem vojaškem napadu na Ukrajino je narativ o pridružitvi zajel tako Švedsko kot njeno sosedo Finsko, ki sta bili med hladno vojno nevtralni in zato nikoli članici Nata. Kot razlog je Andersson navedla, da bi vloga za pridružitev Natu pomenila destabilizacijo varnosti v Evropi. Petkova anketa je sicer zabeležila, da je večina, torej 51 odstotkov Švedov za pridružitev Severnoatlantskemu zavezništvu, kar se je zgodilo prvič. 

 Na drugi strani pa se Bosna in Hercegovina pridružuje valu trkanja na to, kar se zdi kot nekoliko bolj odprta vrata Evropske unije. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić je v Bruselj poslal pismo s prošnjo, da bi državi dodelili status kandidatke, kar naj bi v politično nestabilni Bosni in Hercegovini povečalo varnost in stabilnost. Navedel je, da je Bosna in Hercegovina v prehodnem obdobju izpolnila del obveznosti iz Sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi, ki pa so povezane predvsem z usklajevanjem bosansko-hercegovske zunanje politike z zunanjo in varnostno politiko Unije. Komšić je tudi povedal, da se je Bosna in Hercegovina pridružila vsem sankcijam proti tistim, ki so izvedli napad na Ukrajino, kar je v skladu s politiko Bosne in Hercegovine od leta 2014, ko je obsodila aneksijo Krima. Evropski parlament pa je na včerajšnji seji razpravljal tudi o situaciji in notranjih napetostih v dejtonski begovi čorbi zaradi separatističnih in nacionalističnih teženj. Večina evropskih parlamentarcev je izkazala podporo pohitrenemu članstvu Bosne in Hercegovine v Uniji.

 V Južni Koreji danes potekajo predsedniške volitve. Trenutnemu liberalnemu predsedniku Južne Koreje Munu Džae Inu bo mandat potekel maja. V zelo tesni tekmi prvi rezultati kažejo prednost kandidatu konservativne opozicije Junu Suk Jeolu. Ta ima manj kot odstotek prednosti pred kandidatom vladajoče Demokratične stranke Liem Je Mjungom. Li je odvetnik na področju človekovih pravic, ki prihaja iz revne družine in se je oklical za »Bernieja Sandersa, ki mu bo uspelo«. Ena od njegovih glavnih predvolilnih obljub je univerzalni temeljni dohodek. Jun pa je bil do nedavnega državni tožilec, ki je vodil procese proti vidnim politikom, zaradi česar velja za zagretega borca proti korupciji. Nobeden od kandidatov sicer nima poslanskih izkušenj, kot je bilo to doslej v navadi te daljnovzhodne države. Med predvolilnimi temami je bila varnost, še posebej v luči povečanja raketnih poskusov njihove sosede, Severne Koreje. Li bi nadaljeval politiko trenutnega predsednika in se severni sosedi približeval, obenem pa krepil odnose z zaveznico ZDA. Jun pa med predsedniško kampanjo trenutni vladi očita, da jih je Severna Koreja zavedla, tako da bi lahko pričakovali ohladitev odnosov. 

Danes poteka splošna stavka zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zaradi česar bodo šole in vrtci zaprti, na fakultetah pa ne bo potekal pedagoški proces. Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ, opozarjajo, da je pomembno delo, ki ga opravljajo zaposleni, neustrezno ovrednoteno. Stavkovnih zahtev je osem, poudarek pa je na dvigu plač v spodnji tretjini plačne lestvice in plačilu povečanih delovnih obremenitev, kot tudi ovrednotenju tveganj, povezanih z zdravjem, v času epidemije covida-19. Minuto pred dvanajsto so stavkajoči obrnili hrbet institucijam, na katerih so zaposleni, in s tem simbolno pokazali nezadovoljstvo. SVIZ-u so se pridružili tudi člani Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju in Visokošolskega sindikata Slovenije. Kot so povedali na novinarski konferenci, je bil današnji protest največji v zadnjem desetletju, saj je delo prekinilo kar 30.000 zaposlenih. 

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, Simona Kustec, je povedala, da stavko »obžaluje«. Napovedala je, da bodo sindikati že ta teden dobili povabilo na razgovor glede stavkovnih zahtev. Pripomnila je še, da se je vlada zavezala, da pred volitvami ne bo »neodgovorno« sprejela dodatnih sistemskih javnih sredstev. Ministrstvo je včeraj nekaterim medijem posredovalo seznam domnevno najvišjih plač v stavkajočih sektorjih. Te informacije pa so se izkazale za najmanj zavajajoče, če ne kar klasične lažne novice. To je močno razjezilo Branimira Štruklja, predsednika SVIZ-a, ki se je na današnji novinarski konferenci odzval na te podatke in krivdo zanje pripisal predvsem ministrici Kustec. 

Izjava

Minister za notranje zadeve, Aleš Hojs, je sporočil, da na ministrstvu pripravljajo pravno podlago, ki bi omogočila aktiviranje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Ta bo beguncem iz Ukrajine zagotovil dovoljenje za bivanje ter dostop do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Mehanizem o začasni zaščiti se očitno aktivira, ko pride do množičnega vstopa evropskih belcev v državo. Slovenija ima zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb že od leta 2005, za njegovo aktivacijo pa vlada mora sprejeti poseben sklep, kar se do sedaj še ni zgodilo. Aktivacija zakona med drugim pomeni to, da beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito. Mehanizem začasne zaščite bo na voljo tistim, ki so v Ukrajini bivali 24. februarja, torej državljanom Ukrajine in tudi drugih držav, ki so imeli tistega dne v Ukrajini status mednarodne zaščite ali dovoljenje za bivanje in ne morejo v izvorno državo.