V Caracasu je potekalo prvo srečanje lastnikov venezuelskega dolga in tamkajšnje vlade s pogovori o prestrukturiranju dolga. Na kratkem sestanku je vlada predlagala ustanovitev delovnih skupin, ki bi obravnavale različne oblike dolga, a pomembnejšega napredka strani nista dosegli.

Venezuela je v zadnjih treh letih, odkar se zaradi padca cen nafte sooča s pomanjkanjem denarja, kljub okoliščinam uspela plačati svoje obveznosti. Državna naftna družba PDVSA je v zadnjem mesecu plačala dve milijardi dolga. Ker je dolg PDVSE obravnavan enako kot državni, bi neizplačilo obveznic tako države kot PDVSE pomenilo razglasitev bankrota za obe. Ločeno pa je kreditna agencija Standard's and Poor's razglasila delni bankrot za državni dolg, saj Venezuela ni poplačala 200 milijonov obresti za dolg, ki zapade v naslednjih petih letih. Državni dolg Venezuele je sicer 50 milijard evrov, 25 milijard dolga pa ima naftno podjetje PDVSA.

Sin ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Don mlajši, je na twitter profilu objavil svojo korespondenco z organizacijo Wikileaks. To je storil, da bi prehitel objavo v časopisu Atlantic. Med dopisovanjem so iz Wikileaksa Trumpu pošiljali različne predloge. Med drugim so predlagali, da naj jim Trump pošlje davčne formularje ali druge dokumente z neprijetnimi informacijami o njem, za katere že sam pričakuje, da bodo prej ali slej prišli v medije. S tem pa naj bi Wikileaks pridobil videz nepristranskosti, kar bi dalo večjo veljavo objavi elektronskih sporočil Hillary Clinton. Wikileaks se v sporočilih prav tako zahvaljuje za omembe njihove organizacije v svojih govorih.

Selimo se na staro celino. Na sestanku Kontaktne skupine za srednje Sredozemlje v Bernu so se srečali notranji ministri  več evropskih in afriških držav. Namen srečanja skupine, ki je nastala zaradi prizadevanj Evrope, da ustavi prihod migrantov iz severne Afrike, je bilo iskanje rešitev za okoli 43 tisoč ljudi, zaprtih v centrih za pridržanje v Libiji. Ministri so se strinjali o treh ukrepih. Podprli so pobudo za izboljšanje razmer v državah, iz katerih prihajajo migranti, in krepitev policijskih kapacitet v afriških državah. Poleg tega so podprli Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, ki si prizadeva za dosego preselitev migrantov iz Libije v sosednje države. Združeni narodi so v nedeljo iz Libije že preselili prvo skupino 26 migrantov, in sicer libijsko južno sosedo Niger, do konca leta pa upajo, da jih bodo preselili okoli 500.

V Britanskem parlamentu se začenja teden dolga debata o Zakonu o umiku iz Evropske unije. Zelo obsežen paket zakonov bo nadomestil tisti del zakonodaje, ki trenutno obstaja v obliki evropskih pravnih aktov. Zakon bo večinoma prepisal evropsko zakonodajo v domače zakone, spremembe pa so potrebne predvsem tam, kjer se obstoječa pravna ureditev sklicuje na evropske institucije. Ker nihče nima popolne evidence nad tem, kje vse se uporablja evropska zakonodaja, je del zakona tudi to, da bodo imela ministrstva pristojnost, da napišejo nova pravila za zakonske luknje, ki se bodo pokazale v praksi. Za ta pravila ne bo potrebno glasovanje v parlamentu, kar predstavlja najbolj sporno točko zakona. Opozicija očita, da zakon legalizira vladni prevzem zakonodajnih pristojnosti. Zakon o umiku bo začel veljati, ko bo Velika Britanija uradno zapustila Evropsko unijo.

David Davis, ki je v britanski vladi zadolžen za pogajanja z Evropsko unijo o izstopu, je medtem napovedal, da bo vlada parlamentu dala možnost, da glasuje o končni različici dogovora z Evropsko unijo, a ne bo mogel glasovati o spremembah v sporazumu. Prav tako ne bo mogel glasovati o ponovnem odprtju pogajanj. Poslanci pa ne bodo mogli glasovati o izstopu iz Unije, če dogovor do marca leta 2019, ko bo Britanija uradno izstopila iz povezave, ne bo dosežen.

Ob pol petih zjutraj je pred azilnim domom Vič okoli 50 protestnikov nasprotovalo deportaciji sirskega migranta Ahmada Šamija na Hrvaško. Četudi so k zaustavitvi deportacije pred dnevi pozivale že koalicijske stranke in kljub temu da je premier Miro Cerar včeraj zatrdil, da bo postopek deportacije začasno zaustavljen, še zjutraj ni bilo uradnega preklica s strani ministrstva. Šami je v postopku pridobivanja mednarodne zaščite že 20 mesecev, prvič pa je bil registriran na Hrvaški. Ministrstvo za notranje zadeve in vlada sta se tako sklicevala na Dublinsko uredbo, po kateri mora prošnje za mednarodno zaščito obravnavati prva država, v katero je migrant - registrirano - vstopil.

Šamijeve pritožbe so zavrnila slovenska sodišča, evropsko sodišče pa je sicer pritrdilo njihovi razsodbi, a s tem Sloveniji ni prepovedalo obravnave njegove prošnje. Kot so poudarjali protestniki in okoli 2700 podpisnikov peticije proti deportaciji Šamija, ima slovenska vlada možnost uporabe diskrecijske klavzule v Dublinski uredbi, s čimer bi prevzela obravnavo Šamijeve prošnje. Vlada naj bi sicer razmišljala, da bi Šamiju v skladu z zakonom o tujcih dala status, ki   omogoča pridobitev začasnega prebivališča za eno leto, a kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Šami, mu to ne daje trajne rešitve. Več v današnjem Offsajdu.

Predlog programsko-produkcijskega in finančnega načrta Radiotelevizije Slovenja za prihodnje leto je v programskem svetu doživel negativen sprejem. Svetnike je zmotilo predvsem to, da je generalni direktor RTV-ja Igor Kadunc v svojem prvem finančnem načrtu predvidel 2,44 milijona evrov izgube. Več svetnikov je mnenja, da predlog zaradi predvidene izgube krši zakon o RTV-ju. Svetniki so bili kritični tudi do tega, da je Kadunc o predvideni izgubi že pred sejo pisno obvestil predsednika vlade Cerarja in ministra za kulturo Antona Peršaka. Obravnavo bodo nadaljevali na naslednji seji konec meseca, do takrat pa naj bi Kadunc predložil finančno bolj vzdržen načrt.

Po desetih letih gradnje je bila danes odprta nova ljubljanska urgenca. Gradnja se je precej zavlekla, ker so dela med letoma 2012 in 2015 stala. Nove prostore je odprl premier Cerar, ki pa se ob tem ni mogel izogniti sporu med vlado in vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki ga je ponovno pozval k odstopu. Danes bo sicer potekala tudi seja sveta UKC, na kateri naj bi začeli postopek razrešitve vodstva.