Nemška kanclerka Angela Merkel je v presenetljivem glasovanju izgubila pomembnega zaveznika na čelu svoje parlamentarne stranke v nemškem Bundestagu. Za vodjo poslanske skupine je bil namreč izvoljen Ralph Brinkhaus, ki je premagal tesnega kanclerinega zaveznika Volkerja Kauderja. Kauder je bil vodja poslanske skupine konservativne unije sestrskih strank CDU in CSU vseh trinajst let, odkar Angela Merkel vodi nemško vlado. Brinkhaus je sicer izrazil podporo kanclerki, a velja za pripadnika bolj desne linije v CDU. Poraz Merklinega zaveznika na glasovanju parlamentarcev, ki je bilo sicer tajno, kaže na zmanjševanje njene moči znotraj njene stranke. 

Avstrijsko politiko pretresa interno elektronsko sporočilo notranjega ministrstva, ki je prišlo v javnost. V sporočilu vodja Službe za odnose z javnostjo Christoph Pölzl zaposlenim na ministrstvu nalaga, naj omejijo svoje sodelovanje z do vlade kritičnimi časopisi Der Standard, Kurier in Falter na zakonsko določeni minimum. Poleg tega zaposlene na ministrstvu poziva, naj poskušajo v medije lansirati več novic o spolnem nasilju, še posebno, če so “krimnalna dejanja storjena v javnosti in z visoko stopnjo nasilja ali če ni povezave med storilcem in žrtvijo”. Poleg tega naj ministrstvo medijem vedno posreduje državljanstvo in ali je storilec v Avstriji vložil prošnjo za azil. Notranje ministrstvo, ki ga vodi Svobodnjaška stranka, je potrdilo avtentičnost okrožnice, a so pojasnili, da navodila niso zavezujoča. Avstrijski premier in vodja Avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz je okrožnico označil za nepotrebno in obsodil omejevanje dostopa medijev do vladnih ministrstev.

V New Yorku poteka redno vsakoletno zasedanje Organizacije združenih narodov. Med prvimi je Generalno skupščino OZN nagovoril ameriški predsednik Donald Trump, ki je zbrane zabaval z trditvijo, da je njegova administracija dosegla več kot katerakoli prej v zgodovini. Trump je v govoru povedal še, da ZDA zavračajo globalizem, najbolj jezne besede pa je namenil Iranu. Vlogo anti-Trumpa je prevzel francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je pozval k nadaljevanju multilateralizma v mednarodnih odnosih, kritiziral pa je tudi ameriško politiko do Irana.

Od voditeljev večjih držav je do sedaj na vrsto prišel še japonski premier Šinzo Abe, ki je povedal, da se je pripravljen srečati s severnokorejskim voditeljem Kimom Džongom Unom in odpreti novo poglavje v tradicionalnih sovražnih odnosih med Japonsko in Severno Korejo. Abe je do sedaj vodil nepopustljivo politiko do Severne Koreje. Otoplitev odnosov s Severno Korejo je na Japonskem sporna tema, ondose pa še vedno močno zaznamujejo ugrabitve nekaj več kot ducata japonskih državljanov v sedemdesetih in osemdesetih letih.

V Argentini je včeraj potekala 24-urna splošna stavka, ki sta jo organizirali dve največji sindikalni centrali v državi. Stavka je bila najučinkovitejša v transportu in v javni upravi. Zaprta so bila letališča, glavno pristanišče in večina železniškega prometa. Stavkajoči so zahtevali dvig plač, ki jih požira inflacija. Ta trenutno znaša okoli 30 odstotkov, do konca leta pa se bo predvidoma dvignila na 40 odstotkov. Argentinski predsednik Mauricio Macri se je na krizo odzval z varčevalnimi ukrepi in prošnjo Mednarodnemu denarnemu skladu za 40 milijard evrov težko posojilo. Pogajanja o tem programu se bodo zaključila kmalu, prinesel pa bo še dodatno zategovanje pasu.

Nad argentinskimi ekonomskimi težavami je roke dvignil tudi guverner argentinske centralne banke Luis Caputo. Caputo je položaj zapustil po le treh mesecih, veljal pa je za zaveznika predsednika Macrija in je bil pred vodenjem centralne banke Macrijev finančni minister. Vzrok za argentinske ekonomske težave je več kot polovična izguba vrednosti argentinskega pesa v primerjavi z drugimi svetovnimi valutami. To je povzročilo visoko inflacijo in močno podražitev zunanjega dolga. Hitre menjave na vrhu centralne banke to le še poslabšujejo, saj je peso včeraj izgubil še dodatnih 7 odstotkov.

Pregled mednarodnih novic zaključujemo z rezultati vprašalnika, ki so ga izpolnile nekatere najbogatejše družine na svetu oziroma njihove tako imenovane družinske pisarne. To so pravne entitete, preko katerih se upravlja njihovo premoženje. Premoženje 311 družinskih pisarn, ki so izpolnile raziskavo švicarske banke UBS, se je v povprečju dvignilo za 15,5 odstotkov. To je kar dvakrat več kot leto poprej, najvišja stopnja rasti premoženja odkar UBS opravlja raziskavo. Raziskava med drugim razkriva, da najbogatejši vedno večji delež svojega premoženja namenjajo v delnice in sklade zagonskega kapitala. Povprečna vrednost portfelja vprašanih družinskih pisarn je sicer znašala 687 milijonov evrov.

Na specializiranem tožilstvu so potrdili, da je obtožnica zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Stožice pravnomočna. Poleg Jankovića naj bi tožilstvo v isti zadevi ovadilo še osem soobtoženih; Romana Jakliča, nekdanjega direktorja Zavoda Tivoli in kasneje obrambnega ministra, Uroša Ogrina in Zlatka Srako iz podjetja Grep, ki je gradilo kompleks Stožice, in Sama Lozerja, nekdanjega direktorja Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, sedaj pa direktorja ljubljanske toplarne. Obtoženi so se na vlogo obtožnice pritožili, a je sodišče njihove ugovore zavrnilo. Tožilstvo jim očita goljufijo v škodo Evropske unije, preslepitev pri pridobitvi posojila, zlorabo uradnega položaja in ponareditev ali uničenje uradnih listin. Obtožnica prihaja kar šest let po prvih hišnih preiskavah, ki so bile opravljene v nepremičninah Zorana Jankovića in njegovih sinov. To ni edina obtožnica, ki jo bo moral v županski tekmi razlagati Janković. Maja je namreč postala pravnomočna tudi obtožnica v zadevi Gratel.

 Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je napovedal več ukrepov, da se uredi izplačevanje dodatkov vodilnim na fakultetah in oddelkih na fakultetah. To je sprožilo nedavno razkritje spornih izplačil dodatkov na Filozofski fakulteti. Univerza bo kadrovsko okrepila Službo za notranjo revizijo. Poleg tega je Papič napovedal, da bodo še v oktobru izpeljali javno naročilo za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema za vse fakultete. Rektor je povedal še, da številni na univerzi ne želijo, da se izplačil na Filozofski fakulteti preiskuje, kdo naj bi nanj pritiskal, pa ni povedal. Papič je sprejel tudi odstop prodekanje univerze Branke Kalenić Ramšak, ki je bila pred tem dekanja filozofske fakultete. Njen naslednik Roman Kuhar je napovedal, da bo nadaljnje ukrepe glede izplačil sprejel po tem, ko bodo delo končali organi pregona.