V Jemnu prihaja do spopadov med vladnmi silami in šiitskim gibanjem Zayidi. Spopadi potekajo v mestu Sanaa, kjer središče že več tednov okupirajo protestniki. Glavni zahtevi Zayidov so takojšen odstop trenutne vlade premierja Mohammeda Basindawa ter izpolnitev njihovih zahtev po večji politični zastopanosti znotraj jemenskega parlamenta. Protesti so se začeli zaostrovati v torek, ko je bilo pri poskusu vdora v vladno palačo ubitih sedem protestnikov. Uporniki so sprva zavrnili predlog jemenskega predsednika Abeda Rabbouja Hadija, ki jim je obljubil imenovanje novega premierja. Predsednik je poleg tega obljubil tudi umik ostrega vladnega predloga o zviševanju cen pogonskih goriv. To je namreč poleg odstopa premierja Basindawa glavna zahteva upornikov. Danes so se uporniki in jemenska vlada sporazumeli in sklenili začasno premirje. Več o dogodkih v Jemnu v Offsajdu.

Izrael je v Gazi sprožil preiskavi dveh potencialnih vojnih zločinov svoje vojske. Gre za poboje palestinskih otrok na obali Gaze ter obstreljevanje šole Združenih narodov. Izrael tako poskuša vsaj deloma preusmeriti pozornost mednarodne skupnosti od svojih kršitev mednarodnega prava med ofenzivo na okupirano območje Gaze. Med omenjeno operacijo je prišlo do kar nekaj spornih operacij, ki so pritegnile pozornost mednarodne skupnosti ter preiskovalcev.

Ravnanje Izraela je domala identično tistemu izpred petih let. Takrat je izraelski vojski zaradi takratnih vojaških operacij na območju Gaze prav tako grozila mednarodna preiskava, zato so sprožili svojo lastno kvazi neodvisno preiskovanje vojnih zločinov. Seveda pri tem niso sodelovali z Združenimi narodi, ki so se tedaj zanmali za izraelske krštve mednarodnega prava in človekovih pravic. Izrael je nato poročilo Združenih Narodov, ki je ugotovilo vojne zločine tako Izraela kot Hamasa, označil za pristransko in vnaprej montirano.

Izrael pa se ne sooča s težavami le na področju vojnih zločinov. Že v začetku letošnjega leta so iskalci azila organizirali protest proti izraelski azilantski politiki, sedaj pa poročajo o prisilnem izgonu 7000 Eritrejcev in Sudancev. Azilanti v Izraelu namreč nimajo dostopa do pravnih sredstev, prav tako jim odrekajo celo osnovno medicinsko pomoč. Izrael se očitkov brani in zagotavlja, da spoštuje vse zahteve mednarodnega prava do azilantov. Seveda begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike za Izrael niso begunci, ampak tako imenovani legalni infiltratorji, kar jih postavlja v poseben režim obravnave.

Ilegalni infiltratorji se morajo tako trikrat na dan zglasiti v posebnih centrih, kjer morajo obvezno tudi prenočiti. Po navedbah izraelskih oblasti niso pridržani, saj imajo na voljo nekajurne proste izhode. V samih centrih vlada zelo slabo bivalno stanje.  Preko groženj in pritiskov naj bi tako Izrael nedavno dosegel vrnitev številnih migrantov, navkljub velikim grožnjam s pregonom ob vrnitvi v njihovo domovino. Edina možnost za begunce tiči v uspešnosti prošnje za azil, kar pa je ob 99,9-odstotni zavrnitveni stopnji domala nemogoče.

Selimo se v Južno Ameriko. V Venezueli so začeli s sodnim procesom zoper glavnega opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza. Lopez vodi tamkajšnjo največjo opozicijsko stranko Ljudska volja. Slednjo je vladajoča stranka Združene socialistične stranke Venezuele, ki jo vodi Nikolas Manduro, obtožila hujskanja ljudi k nedavnim nasilnim protivladnim protestom. Lopez je zadnjih šest mesecev preživel v vojaškem zaporu, zaradi podpiranja protestnikov pa mu grozi do trinajst let zaporne kazni. Lopez je proces že označil za montirano sojenje. Voditelj Ljudske volje se je sicer šolal v Združenih državah Amerike in je strasten zagovornik liberalizacije venezuelskega gospodarstva.

Iz Južne v Severno Ameriko. V Združenih državah Amerike, natančneje v Fergusonu, se protesti nadaljujejo. Skupina protestnikov je zaprla tamkajšnjo meddržavno hitro cesto I-70. Protesti so bili sprva mirni, nato pa so izbruhnili nemiri. Oblasti so nemodoma odreagirale ter aretirale 35 protestnikov. Cesto so nato spraznili in je že odprta za promet. Namen protestnikov, ki so zaprli I-70, je bil predvsem vršenje pritiska na missiurijskega guvernerja Jaya Nixona, ki bi po njihovem mnenju moral sprožiti zvezno preiskavo umorjenega Michaela Browna. Nekateri protestniki so sicer oporekali zapori meddržavne hitre ceste, vendar so organizatorji blokade zatrdili, da je tovrsten način izražanja civilne nepokorščine upravičen.

Slovenski predstavnik pri Natu Andrej Benedejčič je zaradi vohunjenja dobil poziv na pogovor v Ljubljano. Poziv se je zgodil v luči nedavnega zaključka srečanja Nata v Walesu. Neuradno je Benedejčič osumljen vohunjenja za Rusko Federacijo. Benedejčič je predstavništvo v Severnoatlantskem zavezništvu prevzel leta 2011. Slovenski predstavnik pri Severnoatlantskem zavezništvu naj bi imel tudi tesne povezave z levim polom slovenske politike. Novico je sicer lansiral pri največji opozicijski stranki nadvse priljubljen tednik Reporter, ki je iz bojda dobro obveščenih virov prvi poročal o domnevnem vohunjenju Benedejčiča za Rusijo. Pri Reporterju so ugotovili tudi povezanost omenjenega slovenskega predstavnika pri Natu s slovenskimi notranjepolitičnimi akterji. O omenjenih povezavah smo se pogovarjali z njihovim novinarjem Nenadom Glücksom:

Izjava je dostopna v prispevku

Predsednik Sinkidata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj poziva mandatarja Mira Cerarja k zavrnitvi vseh vzgojno-izobraževalnih točk v mednarodnem sporazumu CETA. Evropska komisija se namreč že pogaja s Kanado za sprejem omenjenega sporazuma, ki naj bi bil sprejet do konca meseca. CETA bi nadalje liberalizirala številna področja od gospodarstva do šolstva. Prav slednje predstavlja za SVIZ velik problem, saj ogroža slovensko javno šolstvo. V sporazumu tudi predvidevajo posebno klavzulo, ki bo omogočala reševanje sporov med zasebnimi investitorji in državo. Glede sporazuma CETA in njenih spornih točk smo se pogovarjali s predsednikom SVIZ-a, Branimirjem Štrukljem:

Izjava je dostopna v prispevku