Malezijsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika vlade Najiba Razaka spoznalo za krivega korupcije in nezakonite prilastitve državnega premoženja. Obsodba je del afere, povezane z državnim investicijskim skladom 1MDB, iz katerega so v času njegovega vodenja države izginile več kot 4 milijarde dolarjev in pol, na njegov osebni račun pa je bila nakazana skoraj četrtina vseh teh sredstev. Sodišče je Najiba obsodilo v vseh sedmih točkah obtožnice, ki vključujejo zlorabo položaja, podkupovanje in pranje denarja. Sodbo organizacije civilne družbe označujejo kot prelomno za vladavino prava v državi, saj se je stranka Nacionalna fronta, ki ji pripada Najib, marca ponovno vrnila na oblast.

Kitajska vlada je danes sporočila, da bodo začasno prekinili izvajanje izročitvenih sporazumov, ki jih je Hongkong sklenil s Kanado, Avstralijo in Veliko Britanijo. Kitajska se je za ta korak odločila, potem ko so omenjene države že odstopile od izvajanja omenjenih sporazumov, da bi tako odgovorile na spremembe varnostne zakonodaje v avtonomnem območju Hongkonga. Po takratnih navedbah držav novi zakon o nacionalni varnosti predstavlja grožnjo za državljanske svoboščine ljudi, zato ga te ne bodo pomagale izvajati. Po besedah kitajskega zunanjega ministrstva pa gre le za enostranski ukrep, katerega namen je škodovati Hongkongu in Kitajski ter otežiti zagotavljanje reda in miru v Hongkongu.

Jutri se v Savdski Arabiji začenja tradicionalno muslimansko romanje v Meko, ki pa bo letos potekalo v precej zmanjšanem obsegu. Romarji bodo morali pred obiskom in po njem v karanteno, med obiskom pa jih bodo večkrat testirali. Letos so oblasti sprva napovedovale, da bo na pot lahko odšlo le 1000 lokalnih prebivalcev. Ukrepe so zdaj nekoliko omilili, da bo lahko ptovalo do 10 000 ljudi, kar pa je še vedno veliko manj od običajnega števila, saj se na romanje vsako leto odpravi na milijone ljudi. Romarji bodo prejeli paket, v katerem so sterilizirani kamni za ritualno kamenjanje hudiča, razkužilo, maske, molitvena preproga in oblačila. Poročanje neposredno z romanja so prepovedali tudi veliki večini tujih in domačih medijev.

Cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga razvijajo v ameriškem nacionalnem inštitutu za zdravje in podjetju Moderna, je kot prvo v zahodnem svetu prešlo v tretjo fazo testiranja. Gre za fazo širokega testiranja učinkovitosti in varnosti cepiva, ki ga bodo izvedli na 30 tisoč prostovoljcih. V primeru, da bo tretja faza testiranja uspešna, znanstveniki, ki cepivo razvijajo, napovedujejo, da bomo prvo uporabno in dokazano učinkovito cepivo lahko dobili že v začetku leta 2021. Do takrat pa bo najučinkovitejši ukrep proti testiranju upoštevanje varnostnih priporočil stroke in izdatno testiranje. Zaradi večanja števila okuženih so se zato v Nemčiji danes odločili, da bodo testirali prav vse državljane, ki se bodo vrnili z dopusta z tveganih območij. Na seznamu le-teh je od evropskih držav možno najti Luksemburg, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro, Albanijo in Kosovo.

Boj proti okužbam pa ni edina borba, ki se te dni odvija v Nemčiji. Ameriški tehnološki korporaciji Google sta namreč uspeli dve pomembni sodni zmagi na področju pravice do pozabe. V obeh primerih je nemško vrhovno sodišče pritrdilo odločitvi nižjega sodišča, da podjetju ni treba avtomatično odstranjevati nekaterih podatkov o preteklem življenju ljudi, ki so del iskalnih rezultatov njihovega iskalnika. Sodišče je v obeh primerih odločalo o zahtevah ljudi, da naj Google odstrani neprijetne, čeprav resnične podatke iz njihove preteklosti. V prvem primeru je šlo za direktorja dobrodelne organizacije, ki naj bi nevestno opravljal svoje dolžnosti. V drugem primeru, ki ga je nemško sodišče poslalo v odločanje Sodišču Evropske unije, pa sta izbris rezultatov internetnih iskanj zahtevala dva bivša voditelja finančnega sklada, ki so mu medijska poročila očitala finančne prevare. Kot je odločilo sodišče, je pri vsakem takšnem zahtevku potrebna individualna obravnava primera, odstranitev podatka pa je upravičena le v primeru, da je podatek neresničen. 

Andraž Teršek, čigar kandidaturo za ustavnega sodnika je na tajnem glasovanju državni zbor junija zavrnil, je zdaj prav na ustavno sodišče vložil presojo ustavnosti državnozborskih postopkov. Teršek je imel pred glasovanjem javno podporo 50 glasov, na tajnem glasovanju pa jih je dobil zgolj 42 - pet glasov premalo -, kar 8 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Neizvoljeni kandidat v utemeljitvi trdi, da je takšno neopredeljevanje med glasovanjem neustavno in krši načela demokratične legitimacije poslanske funkcije in transparentnosti zakonodajnega odločanja ter ustavno načelo 'oblasti ljudstva'. Poleg omenjenega Teršek v vlogi zakonodajnim postopkom državnega zbora očita še več drugih nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki naj bi glasovanje naredile neustavno. Kot je takrat ob neizvolitvi povedal Teršek, sam ni bil žrtev političnih igric, ampak so bili žrtve ljudje na socialnem robu, ki bodo zaradi njegove neuspešne kandidature na ustavnem sodišču neuslišani. Očitno pa je mnenje o svojem statusu žrtve zdaj spremenil.

Višje delovno sodišče pa je pritrdilo odločitvi prvostopenjskega sodišča, da je bila odpoved delovnega razmerja nekdanjemu komandirju policijske postaje Dravograd Bogdanu Brezovniku upravičena. Postopek proti Brezovniku se je na vodstvu policije začel leta 2015, potem ko naj bi ta poleti leta 2013 od policista v patrulji zahteval, naj ne izreče kazni njegovemu osebnemu prijatelju. Brezovnik je odpoved izpodbijal na delovnem sodišču, ki pa njegovi pritožbi ni ugodilo. Proti Brezovniku je sicer stekel tudi kazenski postopek, a sta obe sodišči ugotovili, da njegova dejanja ne vsebujejo elementov kaznivega dejanja. Poleg omenjenega dogodka nekdanjega komandirja bremeni tudi očitek zavlačevanja postopkov proti voznikom prevoznega podjetja Grabus, katerega lastnik je njegov znanec, zato je sodišče ugotovilo, da odpoved delovnega razmerja ni nesorazmeren ukrep.

Vršilec dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik je sporočil, da je izvršni odbor skupnosti včeraj odločil, da bodo izstopili iz delovne skupine za covid-19. Po njegovih besedah ni ustrezne strategije za boj proti širjenju bolezni v domovih za starejše. Jabolko spora med ministrstvom in skupnostjo je vprašanje osamitve varovancev v primeru okužbe. Kot so prepričani v skupnosti, je takšno osamitev treba zagotoviti zunaj domov za ostarele, za kar pa prepozno dobivajo strokovno pomoč oziroma njihove zahteve sploh niso upoštevane. V delovno skupino bodo vstopili nazaj takoj, ko bo vlada zagotovila sistemsko rešitev tega vprašanja. Na ministrstvu za delo pa še vedno upajo na njihovo sodelovanje.