Na vojaškem procesu proti Bradleyju Manningu je pričal že obsojeni računalniški heker Adrian Lamo, ki je leta 2010 ameriškim oblastem izdal, da je Manning WikiLeaksu predal diplomatske depeše in dokumente o vojnah v Iraku in Afganistanu. Lamo je med pričanjem na vprašanje Manningovega odvetnika odgovoril, da Manning med internetno komunikacijo z njim ni nikoli izrazil želje po pomoči sovražniku, česar ga med drugim obtožuje vojaški tožilec in za kar mu grozi dosmrtni zapor, ampak da je le želel, da tudi drugi izvedo resnico.

Kubanske oblasti so državljanom omogočile drag dostop do globalnega spleta. V več kot stotih računalniških centrih po celi državi bodo Kubanci, ki imajo po večini državno plačo v višini dvajsetih dolarjev, za uro „srfanja“ odšteli štiri dolarje in pol. Dostop do interneta je bil sicer omogočen že prej, vendar v omejeni, domači različici. Kuba je po zamenjavi na čelu države, ko je Fidela Castra zamenjal brat Raul, previdno stopila na pot liberalizacije. Državljanom je pred kratkim omogočila potovanje v tujino brez posebnih dovoljenj, v Havani pa se je recimo odprla prva tržnica, na kateri pridelovalci sami določajo cene.

Sirska državna televizija poroča, da so vladne sile po tritedenski ofenzivi v celoti zavzele strateško mesto Kusair ob meji z Libanonom. Številni uporniki naj bi bili ubiti, drugi pa zajeti. Slednje pod vprašaj postavlja poročanje televizijske mreže libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, po katerem je bilo mesto povsem zapuščeno, saj da so uporniki ob napredovanju vladne vojske pobegnili. V bitki za mesto naj bi padlo več borcev Hezbolaha, ki podpira režim sirskega predsednika Bašarja al Asada. Selim Idris, eden izmed predstavnikov upornikov, je izjavil, da bi se morali njihovi borci proti pripadnikom Hezbolaha boriti tudi v Libanonu, saj da so tamkajšnje oblasti križem rok tolerirale vdor pripadnikov gibanja v Sirijo.

Britanska vlada, ki odkrito podpira sirske upornike, je sporočila, da so testi fizioloških vzorcev iz Sirije potrdili vsebnost sarina. Vse več naj bi bilo tako dokazov, da vladne sile uporabljajo kemično orožje, zato Downing Street od sirskega predsednika Bašarja al Asada zahteva takojšnjo odobritev in neomejen dostop preiskovalni ekipi Združenih narodov. Enake izsledke laboratorijskih testov je včeraj predstavila tudi Francija, ki se tako kot Velika Britanija zavzema za dostavljanje orožja sirskim upornikom.

V Turčiji se šesti dan zapored nadaljujejo protivladni protesti. Na carigrajskem trgu Taksim in v prestolnici Ankari se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so bili znova deležni izdatne doze solzivca in curkov vodnih topov. V Izmirju je policija aretirala najmanj petindvajset ljudi, ker naj bi na Twitterju širili dezinformacije, po poročanju opozicije pa so zgolj pozivali k udeležbi na demonstracijah. Doslej naj bi bila v protestih ubita dva demonstranta. Organizacije za varstvo človekovih pravic in sindikati zdravnikov so sporočili, da je bilo v nasilju ranjenih več kot tisoč petsto ljudi v Carigradu in najmanj sedemsto v Ankari. Včeraj se je začela tudi dvodnevna solidarnostna stavka Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Danes se ji je pridružila še večja Konfederacija sindikatov revolucionarnih delavcev s štiristo dvajset tisoč člani.

Albanska vlada je pred splošnimi volitvami, ki bodo triindvajsetega junija, obelodanila strožje kazni za storilce težkih kaznivih dejanj. Minimalna kazen za umor je tako zvišana s sedanjih petindvajset let zapora na osemintrideset let, zaporna kazen za nezakonito posedovanje orožja pa se s sedmih let zvišuje na petnajst let zapora. Spremembe zakonodaje je že prejšnji mesec potrdil tudi parlament, z njimi pa naj bi zajezili še vedno prisotno krvno maščevanje, nasilje in množično nezakonito posedovanje orožja. Slednje se pogosto omenja kot glavni dejavnik visoke stopnje kriminalitete, izvor pa ima v uporu državljanov, ki so leta 1997 po propadu finančnih piramidnih shem zasedli in oropali vojaška skladišča.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, lastnik Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič so bili na ljubljanskem okrajnem sodišču spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov Patria. Sodišče je prisluhnilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviča in Krkoviča pa na dvaindvajset mesecev, vsi pa bodo morali plačati še sedemintrideset tisoč evrov denarne kazni.

Zgodba z razglasitvijo sodbe še zdaleč ni končana, saj gre pričakovati pritožbe. Vsi trije nepravnomočno obsojeni namreč ves čas od začetka procesa zatrjujejo, da so nedolžni in da je proces politično motiviran. Prav tako se mora končati tudi postopek zoper nekdanjega prvega moža Holdinga slovenskih elektrarn Jožeta Zagožna in poslovneža Walterja Wolfa, ki sta izločena iz postopka. Prvi je zbolel, Wolf pa je odšel v Kanado. Zoper njega je razpisana mednarodna tiralica, odrejen pa je tudi pripor.

Na triinšestdesetem zasedanju Odbora za otrokove pravice v okviru Združenih narodov v Ženevi, ki se je začelo že maja, bo morala Slovenija v četrtek znova pojasnjevati, zakaj še ni ustrezno prepovedala telesnega kaznovanja otrok. Vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za družino na ministrstvu za delo Ana Vodičar je spomnila na družinski zakonik, ki je bil lansko leto zavrnjen na referendumu. Zakonik je prepovedoval telesno kaznovanje otrok, zaradi njegove zavrnitve pa vprašanje ostaja nerešeno. Dejala je še, da bodo v Ženevi spregovorili tudi o revščini otrok zaradi krize in o problematiki izbrisanih, ki je prizadela tudi otroke. Slovenija je leta 1991 potrdila konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki določa, da morajo biti otroci zaščiteni pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja.

Družba CenterKontura predstavlja projekt Sipa – sistem pomoči na domu. Govori Anita Petek, koordinatorica projekta:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Še novica iz domače hiše. Evropska podružnica Svetovnega združenja skupnostnih radijev je v ponedeljek poslala uraden dopis nekaterim slovenskim javnim institucijam v zvezi s predlogom o prostorskem in vsebinskem združevanju medijev Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Ocenjuje namreč, da bi to pomenilo resno ogrožanje avtonomije Radia Študent. "Radio Študent je prvi skupnostni radio v Evropi, ustanovljen leta 1969. Tovrsten nestrukturiran predlog povezovanja različnih in nekompatibilnih medijev kaže na pomanjkanje razumevanja delovanja in družbenega pomena skupnostnih medijev, katerega sprejetje bi pomenilo resno ogrožanje prostorske, programske in nenazadnje skupnostne avtonomije Radia Študent," je v dopisu zapisala predsednica AMARC Europe Sally Galiana. V nadaljevanju je izražena še zaskrbljenost zaradi napovedi o nadaljnjem zmanjševanju finančne podpore Zavodu Radio Študent, kar bi lahko resno ogrozilo njegovo prihodnost.