OFF solzivca na paradi ponosa
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razpustil vojni kabinet. Vojni kabinet, ki ga je vzpostavil 11. oktobra, so sestavljali nekdanja šefa vojske Beni Ganc in Gadi Ajzenkot, obrambni minister Joav Galant, minister za strateške zadeve Ron Dermer, Arje Deri in premier. Prejšnji teden sta zaradi nestrinjanja s premierjevim načrtom o povojni Gazi kabinet zapustila Ganc in Ajzenkot. Navidezen spor je premier ustvaril tudi z obrambnimi silami. Izraelska vojska je namreč naznanila, da je začela izvajati vsakodnevno »taktično prekinitev vojaške dejavnosti« ob ključni cesti, ki vodi od mejnega prehoda z okupirano Gazo Kerem Šalom do vzhodnega obrobja mesta Rafa ter do Han Junisa. Cilj prekinitve operacij, ki naj bi veljale vsak dan med osmo uro zjutraj in sedmo zvečer, naj bi bilo omogočiti dostavo humanitarne pomoči. Minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir je za medije dejal, da je tisti, ki je to odločitev sprejel, »bedak«. Kritiziranju odločitve se je priključil tudi Netanjahu, ki je odločitev označil za neustrezno. Kmalu je vojska sporočila, da bodo na območju Rafe še naprej potekale »normalne operacije«. Z nadeljevanjem »normalnih« genocidnih operacij je vojska zakorakala globlje v osrednjo in zahodno Rafo. Čez vikend je zbombardirala begunsko taborišče Bureidž. Philippe Lazzarini, direktor agencije Združenih narodov za palestinske begunce, ki jo izrelske oblasti obravnavajo kot vojno tarčo, je že dejal, da se na terenu ni spremenilo nič in izraelska vojska operacije na jugu Gaze nadaljuje.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je sporočilo, da odpira preiskavo državnih pomoči evropski industriji svinjskega mesa, ki ga izvažajo iz Evropske unije na Kitajsko. Odločitev kitajskega ministrstva za trgovino sledi grožnji Evropske komisije, ki je na podlagi preliminarnih ugotovitev lastne preiskave zagrozila z zvišanjem carin na uvoz električnih vozil s Kitajske. Če Kitajska ne bo popravila svoje politike subvencioniranja avtomobilskih proizvajalcev, bodo višje evropske carine začele veljati petega julija. Za nove carine na kitajska električna vozila se zavzema predvsem francoska vlada, medtem ko nemški gospodarski minister Robert Habeck že ta teden potuje v Peking, da bi tik pred zdajci sklenil dogovor. Nemci se namreč bojijo škode njihovi avtomobilski industriji. Kitajska je v lanskem letu uvozila za dobre tri milijarde evrov svinjsekga mesa iz Evropske unije. Evropske države, ki bi jih kitajski povračilni ukrepi najbolj prizadeli, so Španija, Nizozemska, Danska in Francija. Španija denimo na Kitajsko letno izvozi za poldrugo milijardo evrov svinjine.
Evropski okoljski ministri so dokončno potrdili uredbo o obnovi narave. Za sprejetje zakonodaje je bil ključni glas avstrijske okoljske ministrice Leonore Gewessler. Brez glasu Avstrije uredba ne bi dosegla kvalificirane večine, torej najmanj 55 odstotkov držav članic z vsaj 65 odstotki prebivalstva Unije. Avstrijski kancler Karl Nehammer je glasovanje ministrice označil za nezakonito in napovedal pritožbo pred Sodiščem Evropske unije, češ da ni glasovala po njegovi volji. Zakonodaji so nasprotovale Poljska, Finska, Madžarska, Italija in Švedska. Omiljeno verzijo uredbe je Evropski parlament sprejel 27. februarja. Z uredbo naj bi do leta 2030 obnovili 30 odstotkov šotišč, do leta 2050 pa polovico. V uredbo so na zahtevo konservativne Evropske ljudske stranke vključili tudi klavzulo, po kateri bi lahko razglasili izredne razmere na področju preskrbe s hrano, s tem pa dejansko ustavili izvajanje uredbe.
Nekdanji južnoafriški predsednik Jacob Zuma se s stranko Sulica naroda pridružuje opozicijski koaliciji. Poteza sledi uspehu na volitvah, ko je Zuma kot dolgoletni član Afriškega nacionalnega kongresa povzročil, da je ta isti kongres prvič od formalnega konca apartheidske oblasti ostal brez absolutne parlamentarne večine. Opozicijsko skupino, ki se ji Zuma zdaj pridužuje, vodi deklarativno komunistična Stranka borcev za ekonomsko svobodo, ki pa jo je Zuma na volitvah prehitel. Obe stranki se zavzemata za radikalno ekonomsko transformacijo in redistribucijo premoženja, čeprav ima Zuma idejo ustvariti novo, temnopolto buržuazijo. Vladajočemu nacionalnemu kongresu v Zumovi stranki tako očitajo, da je v koalicijo sprejel rasiste. Predsednik države Cyril Ramaphosa je za ohranitev svojega svojega stolčka koalicijo namreč oblikoval z liberalno Demokratično zvezo, ki v Južni Afriki velja za belsko stranko. V koalicijo je Ramaphosa vzel še zulujsko nacionalistično Stranko za svobodo Inkatha. Ekonomsko je tako vladajoča koalicija močno desna. Zuma sicer Afriškemu nacionalnemu kongresu očita tudi krajo volitev.
Na sobotni paradi ponosa je skupino kraljic preoblek s solzilci napadel moški. Kaj se je zgodilo, smo vprašali kralja preobleke in enega od napadenih Dorijana Mavričnega.
Po besedah predsednice Društva Parada Ponosa, Simone Muršec, so udeleženke nestrpni najstniki obmetavali tudi z jajci in dimnimi bombami. Prisotnost na letošnji paradi so napovedale tudi neonacistične skupine, kot je samooklicana slovenska obrambna straža. Dorijan Mavrični pove, da v resnici ni bilo veliko neonacistov in tudi, da niso povzročili večjih težav. Bili so namreč ob straneh povorke, kjer so držali slovensko zastavo ter paradnicam kazali sredince. Sogovornika smo vprašali, ali sta bila napadalca pripadnika večje skupine.
Svet Slovenske demokratske stranke je sprejel spremembo statuta. Z novo spremembo lahko iz stranke izključijo vsakogar, ki zavrne podpis zaveze, da bo v okviru poslanske oziroma svetniške skupine deloval do konca mandata. Do sedaj je SDS imela v statutu zapisano, da lahko črta posameznika iz stranke le, če ta kandidira na konkurenčni listi ali če se po izvolitvi na funkcijo poslanca ali svetnika ni vključil v poslansko oziroma svetniško skupino. Prav tako so lahko doslej iz stranke izključili vsakogar, ki je izstopil iz poslanske skupine. Po medijskem šovu utiranja samostojne poti za poslanca Anžeta Logarja je izvršni odbor stranke predlagal, da vsi poslanci največje opozicijske stranke podpišejo izjavo oziroma zavezo o zvestobi. Izjavo je takrat podpisalo 24 izmed 27 poslancev. Podpis sta poleg Logarja zavrnila Eva Irgl in Dejan Kaloh. Sprememba statuta ne velja retroaktivno, temveč le za prihodnja podpisovanja.
Dodaj komentar
Komentiraj