Španski kongres je potrdil stanovanjski zakon, ki omejuje višino najemnin. Potrditi ga mora še senat pred zadnjim glasovanjem v kongresu. Zakon predvideva subvencije za najemnine na območjih z visokim povpraševanjem po stanovanjih, večjo zaščito pred izselitvami in kazni za lastnike praznih stanovanj. Mladi med 18. in 35. letom z letnim dohodkom pod 24 tisoč evrov bodo lahko dve leti prejemali mesečno subvencijo za najemnine v višini 250 evrov. Omejitve najemnin ne bodo vezane na indeks življenjskih stroškov, temveč bodo z naslednjim letom lahko najemodajalci najemnine povišali za največ tri odstotke letno. Regionalne oblasti bodo lahko določile »krizne cone«, kjer so se v zadnjih petih letih najemnine zvišale za več kot pet odstotkov ali povprečne najemnine presegajo 30 odstotkov povprečnega dohodka. Najemnine bodo tam za tri leta zamrznjene. Lastniki, ki bodo najemnine znižali za več kot deset odstotkov, bodo po zakonu upravičeni do največ 60-odstotnih davčnih olajšav. Izjemoma bodo upravičeni do največ 70-odstotnih olajšav, če je najemnik mlajši od 35 let. Po besedah premierja Pedra Sancheza iz socialistične stranke gre za prvi stanovanjski zakon od smrti generala Francisca Franca leta 1975. Zakon je del reform, ki jih je španska vlada Evropski komisiji obljubila za milijarde pomoči iz sklada za okrevanje in odpornost. 

Visoki predstavnik Združenih narodov v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je odblokiral imenovanje vlade Federacije Bosne in Hercegovine. Od volitev lanskega oktobra namreč parlament Federacije še ni imenoval nove vlade, predvsem zaradi oviranja bošnjaške Stranke demokratske akcije, druge največje stranke v parlamentu, in Refika Lenda, podpredsednika federacije iz vrst bošnjaške stranke. Stranka demokratske akcije v predlagani vladi ne bo imela nobenega ministra. Schmidt se je tako odločil, da kar sam, mimo parlamenta, potrdi predlaganega predsednika vlade, podpredsednika vlade in ministre. Predsednik vlade in eden izmed podpredsednikov sta iz Hrvaške demokratske zveze, ostali člani vlade pa iz osmih manjših bošnjaških strank, tako imenovane Osmerice. [Predsednik vlade je postal Nermin Nikšić iz socialdemokratske stranke.] Obenem je Schmidt spremenil del ustave Federacije. Spremenjeni člen določa, da potrebuje predsednica federacije soglasje le enega od dveh aktualnih podpredsednikov vlade za imenovanje vlade, drugega pa lahko v tem primeru zamenja. Spremenil pa je tudi kazenski zakonik federacije, po katerem je zdaj jemanje podkupnin kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen osmih do desetih let.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, po katerem se prebivalcem priključenih ukrajinskih regij, ki se niso odločili za pridobitev ruskega državljanstva, podeljuje status tujega državljana s stalnim prebivališčem v Ruski Federaciji. Odlok omogoča njihov izgon v primeru delovanja proti državni varnosti. Pod to spada zavzemanje za nasilno spreminjanje ustavnega reda, financiranje, načrtovanje in sodelovanje v »terorističnih« ali »ekstremističnih« dejavnostih, ogrožanje javnega reda in sodelovanje v nedovoljenih zbiranjih. Izgnani ukrajinski državljani se bodo morali izseliti v treh dneh po prejetju obvestila o izgonu, sicer bodo deportirani. Ukrajinskim državljanom, ki imajo prebivališče v priključenih regijah Zaporožje, Hersonska oblast in Doneški ter Luganski republiki, je priznano dovoljenje za bivanje do prvega julija prihodnje leto, nakar bodo morali dovoljenja za bivanje v svojih domačih regijah podaljševati pod podobnimi pogoji, kot veljajo za priseljence. Medtem je Svet Evrope, iz katerega so Rusijo izključili, z resolucijo razglasil deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo za genocid. 

Ameriška vlada je predstavila novo politiko proti neregularnem priseljevanju, s katero bo po državah Latinske Amerike odprla migracijske centre. Novi ukrepi bodo veljali od enajstega maja oziroma od poteka izrednega ukrepa zapore mej, ki ga je vlada Donalda Trumpa uvedla leta 2020. Združene države bodo pospešile postopke obravnave ujetih migrantov, ki so neregularno prečkali mejo, in skušale potrojiti število deportacij. Prva centra za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito bodo Američani odprli v Kolumbiji in Gvatemali. Po načrtih vlade bi centri vsak mesec obravnavali med pet in šest tisoč migrantov. Trideset tisoč migrantom na mesec iz Venezuele, Haitija, Kube in Nikaragve bo dovoljen prihod v državo z letalom. Migrante, ki v državo prispejo s čolni oziroma nezakonito, bodo v skladu s politiko, ki velja od januarja, še naprej deportirali v Mehiko. Program za združitev družin bodo medtem razširili na državljane Kolumbije, Salvadorja, Gvatemale in Hondurasa.

Berlinska mestna skupščina je za novega župana potrdila vodjo lokalnih krščanskih demokratov Kaia Wegnerja. Njegova stranka je na februarskih berlinskih lokalnih volitvah dobila največ glasov, in sicer 28 odstotkov, vendar ni bilo jasno, ali ji bo uspelo oblikovati koalicijo. Drugo mesto so si delili Zeleni in Socialni demokrati, ki so prejeli po 18 odstotkov glasov. Krščanskim demokratom je zdaj uspelo oblikovati koalicijo s Socialnimi demokrati in tako zagotoviti večino glasov za Wegnerja. Wegner je bil za župana potrjen po tretjem glasovanju. Berlinčani so o županu februarja ponovno odločali po tem, ko je ustavno sodišče zvezne države volitve leta 2021 zaradi več nepravilnosti razglasilo za neveljavne. Wegner je tako postal prvi konservativni župan Berlina po več kot dvajsetih letih. 

Organizacija Human Rights Watch je izdala poročilo, v katerem trdi, da turški mejni policisti streljajo na Sirce. Obtožujejo jih tudi drugih kršitev pravic sirskih beguncev. Trenutno v Turčiji zaradi streljanja na begunce že preiskujejo šest policistov, enega pa zaradi uboja starejšega sirskega kmeta, ki je oral svojo zemljo ob meji.

Pred izraelskim parlamentom je več deset tisoč ljudi demonstriralo v podporo reformi sodstva. Protestniki so prišli z vseh koncev države, med njimi tudi nezakoniti naseljenci okupiranega Zahodnega brega. Nekateri so bili oboroženi. Minister za pravosodje in podpredsednik vlade Yariv Levin, finančni minister Bezalel Smotrich in poslanec Simcha Rothman so imeli na protestu govore, v katerih so trdili, da reforma ne ukinja demokracije, ampak jo v resnici uvaja. V Izraelu se že več mesecev odvijajo protesti proti spremembam sodnega sistema, ki ukinjajo neodvisnost sodstva in zmanjšujejo njegovo možnost nadzorovati delovanje vlade in parlamenta. 

Sudanska vojska in paravojaške sile za hitro posredovanje, krajše RSF, so tridnevno premirje, sklenjeno v torek, podaljšale še za tri dni. Do zdaj se zaradi premirja bojevanje ni ustavilo, a je nastalo dovoljšnje zatišje, da je na desetine tisočev Sudancev lahko zapustilo ogrožena območja. Obenem so v tem času iz Sudana evakuirali več sto tujih državljanov. Pogovore o premirju so vodile tuje diplomatske delegacije, predvsem iz Združenih držav Amerike in Saudove Arabije. Vojska in RSF sta oktobra 2021 skupaj izvedli državni udar, pred dvema tednoma pa sta se zapletli v konflikt za prevlado v državi. Najsilovitejše bojevanje je v zahodni sudanski regiji Darfur in okoli prestolnice Kartum.

Protikorupcijska komisija je zavrnila obravnavo prijave zoper pristojnega za razpis za nakup magnetnoresonančnih naprav. Predhodni preizkus so uvedli na podlagi prijave letošnjega marca, v kateri so Smiljanu Mekicarju očitali priredbo razpisa, da je pogojem ustrezal le en ponudnik. Ker Mekicarja zaradi suma zlorabe uradnega položaja že preiskuje policija, so se na komisiji odločili, da lastne preiskave ne bodo uvedli. Obenem so ugotovili, da je zdravstveno ministrstvo razpis že razveljavilo, Mekicarju pa je delodajalec odpovedal delovno razmerje.

Sklad kmetijskih zemljišč je ljubljanski nadškofiji nakazal 5 milijonov evrov in s tem odplačal odškodninski dolg v vrednosti 22 in pol milijona evrov. Ljubljanska nadškofija je proti skladu tožbo vložila marca 2018 zaradi dolgotrajnega vračanja nacionaliziranih gozdov na območju Pokljuke in Mozirja. Sklad ji je moral poplačati izpad dohodka od prodaje lesa. 

OFF je pripravil vajenec Matej, mentoriral je Luka.

Vir slike: Pixabay