Bosna putem Libanona
Ustavno sodišče v Bosni in Hercegovini je prejšnji teden odločilo, da predlog spremembe volilnega zakona, ki ga je v parlamentarno obravnavo aprila vložil HDZ BiH, ne škodi vitalnim interesom Bošnjakov. Ta se sedaj vrača v parlament, še zadnji v več mesecev trajajoči politični bitki, ki se je razvila okoli sprememb volilnega zakona in razkrila zaostren konflikt Srbije in Hrvaške v Bosni in šibkost institucij v tej državi. Predlog predvideva, da bi hrvaški član predsedstva postal tisti kandidat, ki bi dobil največ glasov v županijah s hrvaško večino. Zdaj je namreč v veljavi sistem, po katerem je srbski član predsedstva izvoljen v Republiki Srbski, bošnjaški in hrvaški pa na področju Federacije BiH. Predsedstvo se potemtakem sicer deli na predstavnike treh etnij, vendar njihovi volivci, poleg razdelitve na dve entiteti, Federacijo BiH in Republiko Srbsko, niso razdeljeni po etničnem ključu.
HDZ si želi reforme tudi v Domu narodov, sestavljenim iz petih predstavnikov vseh treh največjih etničnih skupin, ki jih določijo poslanci iz predstavniškega doma. Dom narodov predstavlja zgornji dom parlamenta BiH, medtem ko predstavniški dom spodnjega. Tudi tukaj si HDZ želi spremembe volilnega sistema po etničnem principu.
Vse zakonodajne odločitve, ki jih sprejme Parlamentarna skupščina BiH, morata odobriti oba domova. V skladu z ustavo se od poslancev pričakuje, da si prizadevajo zagotoviti, da večinska odločitev vključuje vsaj eno tretjino glasov predstavnikov vsake etnične skupine. Določene odločitve, ki bi lahko bile razglašene za škodljiv za posamezen narod, mora Dom narodov potrditi z večino glasov predstavnikov vseh etničnih skupin. Do spremembe zakonov lahko pride samo, če jih potrdita oba domova.
V tem kontekstu HDZ kljub pravni zmagi in podpori srbskih predstavnikov težko računa, da bo do spremembe zakona dejansko prišlo, saj v spodnjem domu prevladujejo predstavniki bošnjaških strank. Bosanski HDZ si preko spremembe volilnega zakona želi zopet pridobiti svojega predstavnika v predsedniškem trojčku. Trenutno je hrvaški predstavnik namreč Željko Komšić iz Demokratske fronte, ki stavi na tiste volivce, ki ne glasujejo po etničnem principu. Kljub temu da je Komšić hrvaški predstavnik, njegovo volilno bazo sestavljajo predvsem Bošnjaki.
Bosna in Hercegovina ima izjemno kompleksen politični sistem, ki nam ga razloži predsednik nevladne organizacije Udruženje građana »Zašto ne«, Darko Brkan.
Največ politične moči HDZ-ju, katerega ideologija temelji na hrvaškem nacionalizmu, jemljejo prav volivci, ki ne glasujejo po etničnem principu. Predlog spremembe volilnega zakona HDZ-ja pa bi etnično segregacijo v BiH le še poglobil in zmanjšal vpliv prav teh volivcev.
Novinar in pesnik Ahmed Burić pojasni, da stranka HDZ med hrvaškimi volilci uživa kar okoli 90-odstotno podporo.
Kljub temu da je politični sistem BiH etnično orientiran, veliko družbenih skupin v parlamentu ni zastopanih. Zlatan Begić, član Demokratske fronte, iz katere prihaja hrvaški predsedniški predstavnik, in profesor na Pravni fakulteti v Tuzli, je mnenja, da bi predlog HDZ-ja še poglobil diskriminatornost volilnega sistema. Tokrat še posebej med hrvaškimi prebivalci, kar je svojevrsten paradoks.
Relativno mladi in nestabilni bosanski demokraciji na pomoč velikokrat priskočijo odposlanci ZDA in Evropske unije. Zadnja pogajanja o spremembi volilne zakonodaje so tako potekala marca v Sarajevu ob prisotnosti diplomatke zunanje službe EU, Angeline Eichhorst, in ameriškega veleposlanika v BiH, Michaela Murphyja. Končala so se neuspešno, saj je vodja Bošnjakov in predsednik Stranke demokratične akcije, Bakir Izetbegović, zavrnil novi predlog. Po njegovem mnenju bi predlog namreč uvedel diskriminacijo volivcev v občinah, v katerih so Bošnjaki v manjšini, in povzoročil neenako vrednost glasov. Vsaj zaenkrat torej obiski tujih odposlancev v državi, ki je nekdaj gostila olimpijske igre, še niso obrodili sadov.
Parlament BiH je po mnenju Begića sam po sebi demokratično sporen. Predstavniki v domu narodov, ki morajo potrditi vse zakone, sprejete v spodnjem domu, namreč niso izvoljeni na splošnih volitvah, temveč so največkrat nominirani po strankarski liniji.
Prav te prakse omogočajo obema nacionalističnima strankama, torej srbski SNSD in hrvaški HDZ, večino v domu narodov. Vendar spodnji dom omenjenima strankama praktično ne dovoljuje, da bi sprememba volilnega zakona prišla v veljavo.
Naš sogovornik Zlatan Begić je zaradi domnevne nedemokratičnosti parlamenta BiH na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu začel tudi sodno obravnavo tega problema.
Pri odločanju in financiranju stranke HDZ BiH ima največjo vlogo prav njena sestrska stranka na Hrvaškem. Sprememba volilnega zakona je tako v interesu tudi HDZja in nasploh hrvaške politike. Ekspanzionistične načrte oziroma okrepitev nacionalističnih strank v BiH naj bi namreč podpirala tako predsednik države Zoran Milanović kot tudi predsednik vlade Andrej Plenković.
Ravno včeraj je Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odbilo poskus vmešavanja hrvaške vlade v omenjeni sodni primer, ki ga je začel Begić.
Splošne volitve v BiH so razpisane za drugi oktober, zato bi bilo kakršnokoli spreminjanje volilnega zakona do takrat lahko rizično za same demokratične procese, pravi Brkan:
Jesenske volitve bodo pokazale, ali je prebivalstvo Bosne in Hercegovine pripravljeno vsaj do neke mere preseči etnične trdnjave, ki jih stalno utrjujejo nacionalistični politiki. Nacionalistični in separatistični SNSD in HDZ bosta kljub močni podpori znotraj svojih etničnih skupin težko spreminjali volilne zakone, ki bi jim prinesli večjo moč in oblast.
Dodaj komentar
Komentiraj