V Beogradu so demonstranti pred poslopjem republiške volilne komisije protestirali proti volilnim mahinacijam vladajoče Srbske napredne stranke. V opozicijski koaliciji Srbija proti nasilju ne priznavajo rezultatov nedeljskih volitev, na katerih je prepričljivo zmagala stranka, ki jo neuradno, a dejansko vodi predsednik države Aleksandar Vučić. Kandidat Srbije proti nasilju za župana Beograda je bil Vladimir Obradović, nekdanji član konservativne Demokratične stranke Srbije. Kakor je na protestnih dejal Obradović, zahtevajo razveljavitev volitev v Beogradu.

Izjava

V Beograd je mašinerija vladajoče stranke po trditvah opozicije pripeljala 40 tisoč ljudi, večinoma iz Republike Srbske. Na parlamentarnih volitvah si je Vučićeva stranka tako zagotovila absolutno večino, v beograjskem mestnem svetu pa je Srbijo proti nasilju premagala s 40 odstotki glasov proti 35. V poslopje volilne komisije, kjer je potekala seja o pritožbah na regularnost volitev, so protestniki metali jajca, policija pa je več predstavnikom opozicije preprečila vstop v zgradbo. Protestniki so po koncu seje blokirali odhod članov volilne komisije, ki jih je iz zgradbe pospremila policija. Protesti so se nadaljevali tudi po polnoči, ko je komisija sklicala novinarsko konferenco, na kateri je zavrnila ponovitev volitev v prestolnici. Predstavnika Srbije proti nasilju na parlamentarnih volitvah, Marinika Tepić in Miroslav Aleksić, ki sta lahko prišla na sejo volilne komisije, sta v znak protesta proti volilnim rezultatom napovedala gladovno stavko.  

V Sarajevu je preiskovalna policija, znana kot Sipa, prijela predsednika Sodišča Bosne in Hercegovine Ranka Debevca in nekdanjega direktorja obveščevalno-varnostne službe Osmana Mehmedagića, znanega pod nadimkom Osmica. Oba sta obtožena zlorabe položaja. Proti Mehmedagiću, ki je moral vrh bosanske obveščevalne službe zapustiti februarja, poteka ločena preiskava zaradi zlorabe položaja, ponarejanja dokumentov in pranja denarja. Neuradno sarajevski mediji poročajo, da je Debevec oviral preiskavo Mehmedagića. Poleg tega sta po neuradnih trditvah medijev oba obtožena prisluškovanja politikom, predvsem članom bošnjaških strank, konkurentkam tradicionalno najbolj dominantne bošnjaške Stranke demokratske akcije. Stranka, ki jo je ustanovil prvi predsednik BiH Alija Izetbegović, je v začetku leta po desetletjih oblastništva na državni ravni ostala izven vladne koalicije.

Izraelska vojska je na jugu okupirane Gaze v mestu Rafa zbombardirala vsaj tri stanovanjske stavbe. Z novimi napadi je število ljudi, ki jih je od sedmega oktobra pobila na območju Gaze, približala 20 tisočim. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je med obiskom Bahrajna medtem napovedal začetek nove mednarodne vojaške koalicije, ki bo varovala morske poti v Rdečem morju pred napadi jemenskih Hutijev. V koaliciji bo sodelovalo 10 držav, med njimi Francija, Italija in Združeno kraljestvo ter manjše države iz okoliške regije, kot so Sejšeli in Bahrajn, v katerih že delujejo ameriške in britanske mornariške baze. Na istem območju in s podobno misijo sicer deluje obstoječa mednarodna vojaška koalicija pod ameriškim vodstvom. Tako imenovane Skupne mornariške sile delujejo pod poveljstvom Pete flote ameriške mornarice s sedežem v Bahrajnu. V njih uradno sodeluje 39 držav – od Sejšelov do Južne Koreje, a veliko večino vojaške moči zagotavlja ameriška mornarica. Ta ima v bližini ožine med Afriškim rogom in Arabskim polotokom, kjer Hutiji izvajajo največ napadov, tri rušilce, tja pa bo poslala še tri. Predstavniki gibanja Hutijev so pred desetimi dnevi sporočili, da bodo vse ladje, ki so namenjene v Izrael, tarča njihovih oboroženih sil, dokler Izrael ne omogoči oskrbovanja Gaze s hrano in zdravili. 20. novembra so Hutiji s helikopterskim desantom zajeli ladjo Galaxy Leader, katere lastnik je izraelski milijarder  Abraham Ungar. V mesecu dni so v napadih z droni in z balističnimi raketami poškodovali več civilnih ladij. V zadnjem tednu so ti napadi postali pogostejši, tarče so postale tudi ladje, ki nimajo jasnih povezav z Izraelom. Zato so ladijske družbe Maersk, CMA CGM, Hapag-Lloyd in MSC konec prejšnjega tedna napovedale, da bodo prenehale pluti skozi Rdeče morje in Sueški prekop. Naštete ladjarske družbe so evropske in predstavljajo le nekaj odstotkov ladij, ki potujejo skozi Sueški prekop, a prevažajo kar 40 odstotkov kontejnerskega tovora. Včeraj sta se jim pridružila še naftno podjetje British Petroleum in tajvanski Evergreen. Izogibanje Sueškemu prekopu pomeni več kot 5.500 kilometrov daljšo pot za ladje, ki plujejo iz Kitajske do najpametnejšega evropskega pristanišča Rotterdam, še daljšo pa za tiste s sredozemskimi destinacijami. Zaradi tega je njihova pot daljša za teden ali dva, kar pomeni višje stroške in zmanjšanje prevoznih kapacitet.

V sudanski državljanski vojni so sile za hitro posredovanje zavzele mesto Wad Madani, eno večjih v državi. V glavno mesto zvezne države Gezira so se po uspehih uporniške paravojaške skupine v bojih proti državni vojski zatekli številni begunci. V zadnjih štirih dneh je iz Gezire po podatkih Mednarodne organizacije za migracije moralo zbežati okrog 300 tisoč ljudi. Sile za hitro posredovanje so aprila napadle državno vojsko. Napade so začele v prestolnici Kartum, nad katero nobena stran nima popolnega nadzora. Wad Madani je po cesti od Kartuma oddaljen skoraj 200 kilometrov proti jugovzhodu. Silam za hitro posredovanje je v osmih mesecih uspelo prevzeti nadzor nad jugozahodnim delom Sudana, predvsem nad regijo Darfur, kjer je bil že pred vojno center njihove moči. V državljanski vojni se za oblast potegujeta general vojske Abdel Fatah Al Burhan in general sil za hitro posredovanje Mohamed Hamdan Dagalo. Sile za hitro posredovanje so nastale iz arabskih milic, ki jih je sudanska vlada uporabljala v vojni v Darfurju, Al Burhan pa jih je poskušal integrirati pod okrilje redne sudanske vojske, čemur se je Dagalo uprl. Al Burhan je, preden bi moral oblast predati civilnim predstavnikom, leta 2021 izvedel državni udar. Od takrat je de facto voditelj Sudana. Zaradi državljanske vojne je od aprila z domov zbežalo skoraj sedem milijonov Sudancev.

Ameriški Google je v izvensodni poravnavi v procesu zaradi zlorabe monopolnega položaja plačal 575 milijonov evrov uporabnikom, ki so kupovali programsko opremo na platformi Google Play. Uporabniki mobilnega operacijskega sistema Android, ki jih je podjetje oškodovalo v zadnjih sedmih letih, bodo prejeli vsak dva evra. Še dobrih 60 milijonov evrov bo Google plačal ameriškim zveznim državam, ki so vložile tožbo. Poleg tega pa mora Google omogočiti, da lahko uporabniki aplikacije kupijo neposredno od njihovih razvijalcev, s čimer se bodo lahko izognili plačilu provizije, ki jo pri nakupu znotraj Google Playa pobere Google.

Slovensko sodniško društvo je napovedalo, da bodo sodniki, če tretjega januarja ne bo uresničena odločba ustavnega sodišča o uskladitvi sodniških plač, vložili kolektivno tožbo zoper državo in pristopili k stavkovnim aktivnostim. Ustavno sodišče je junija presodilo, da so plače sodnikov v primerjavi s funkcionarji izvršilne oblasti prenizke, kar ni v skladu z ustavo. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo osnutek interventnega zakona, s katerim bi sodnikom dvignili mesečne plače za tisoč evrov bruto. A ministrica Dominika Švarc Pipan pravi, da v koaliciji tega predloga ne podpirajo. Po neuradnih informacijah časopisa Dnevnik zvišanju nasprotuje predvsem finančni minister Klemen Boštjančič.

Akademskih 15

Računsko sodišče je reviziji poslovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, ugotovilo, da je bila neučinkovita pri izpolnjevanju svojega poslanstva, torej zastopanja interesov in pravic študentov. Na sodišču so revidirali obdobje med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2022. Računsko sodišče je ugotovilo, da ŠOU ni imela strateškega dokumenta, v katerem bi opredelila cilje, s tem pa ni bilo mogoče oceniti uspešnosti delovanja ŠOU. V revizijskem poročilu je zapisano, da ŠOU projektov predsedstva in študentskih organizacij visokošolskih zavodov ni načrtovala, o njih ni poročala in jih ni dokumentirala na način, da bi bilo mogoče potrditi, da je šlo za namensko in transparentno porabo sredstev. Poročilo izpostavlja okoli 500 tisoč evrov v letu 2020 in 700 tisoč v letu 2021, ki so bili namenjeni za programe, ki jih ŠOU ni načrtovala in jih ni transparentno dokumentirala. Poleg tega je ŠOU v obdobju revidiranja pripravljala tri različna letna poročila z različnimi vsebinami, skupni zneski prihodkov in odhodkov pa so se med njimi razlikovali. Ajpesu je ŠOU posredovala letna poročila na napačnih obrazcih, zato ta niso bila javno objavljena. V poročilu Računskega sodišča je navedeno, da ŠOU pri porabi sredstev za svoje delovanje ni vedno ravnala skladno s pravnimi podlagami. Kršitve predpisov so se pojavljale predvsem na področju javnega naročanja. Računsko sodišče je od ŠOU zahtevalo, da predloži odzivno poročilo, poleg tega pa ji je podalo več priporočil.

Študentsko vest je prispevala vajenka Maša.

Vir fotografije: Čuvari/ke vatre, facebook