Evropski vrh, na katerem so se zbrali voditelji držav članic Evropske unije, se je ponoči končal z dogovorom, ki še krepi trdnjavo Evropa, predvsem pa ni tako celovit in, kot radi rečemo, evropski, kot so si nekateri želeli. Srečanje je zaznamoval razkol med višegrajsko četverico, to je Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko, ter  Nemčijo in Francijo, ki naj bi bili do beguncev preveč odprti. Slednji je okrcal tudi predsedujoči Evropskemu svetu, Donald Tusk, ki je dejal, da je treba popraviti politiko odprtih vrat in oken.

Zopet je med razpravo blestel madžarski premier Viktor Orban, ki je nemško kanclerko Angelo Merkel obtožil moralnega imperializma, Grčiji pa je ponudil, da bi njeno mejo s Turčijo branile panevropske sile. Za svoj predlog ni dobil podpore, vendar pa zaključki vrha v principu niso bili tako zelo različni od Orbanovih predlogov. Voditelji držav so se namreč strinjali, da bodo stotine milijonov evrov namenili tranzitnim državam in humanitarnim organizacijam, povečali doslednost jemanja prstnih odtisov v vstopnih državah, do milijardo evrov pa bo šlo tudi Turčiji. Ta je sicer že pred srečanjem povedala, da bo za bolj odločno zaustavljanje beguncev od Unije zahtevala podporo vzpostavitve tamponske cone na meji s Sirijo, ki je sicer bolj kot v kontekstu beguncev  pomembna zaradi boja proti Kurdom.

Besedna vojna med hrvaško in srbsko vlado posredi katere so begunci, je prerasla tudi v trgovinsko obračunavanje. Hrvaška se je odločila, da svoje meje s Srbijo zapre za vsa vozila s srbsko registrsko tablico, vstop naj bi jim dovolili šele, ko bo Srbija begunce začela usmerjati tudi na Madžarsko. V času stopnjevanja krize na vsakodnevnih tiskovnih konferencah blesti hrvaški premier Zoran Milanovič. Prisluhnimo kolažu izjav z njegove današnje seanse.

Izjava se nahaja v posnetku.

Turška vojska še naprej bombardira položaje Kurdske delavske stranke, krajše PKK, na severu Iraka. Obrambno ministrstvo poroča, da so turška letala zadela bunkerje in skladišča orožja v regiji Hakurk in tako uničila logistično zelo pomembno točko. Po podatkih vojske je bilo v skoraj dvomesečnem obračunavanju s PKK ubitih več kot 1200 pripadnikov. Napade v Turčiji pa nadaljuje tudi PKK oziroma njihovo oboroženo krilo z imenom Ljudske obrambne enote. Samo v zadnjih treh dneh so ubili 25 vojakov, sklatili pa so tudi helikopter.

Krovna kurdska organizacija v regiji, Združenje skupnosti v Kurdistanu, krajše KCK, je Kurde živeče v Turčiji pozvala k bojkotu vseh izobraževalnih institucij. Bojkot naj bi se začel s pričetkom šolskega leta čez štiri dni, usmerjen pa je proti kulturno-kolonialističnemu turškemu izobraževalnemu sistemu, ki po njihovih besedah z asimilacijo Kurdov v genocidno turško republiko prispeva k njihovemu samozanikanju in uničenju. Vse skupaj se še stopnjuje v zadnjih mesecih, ko turški režim pod taktirko Tajipa Redžepa Erdogana s fizičnim nasiljem in napadi na Kurde kaže, kako daleč je turška vlada pripravljena iti, da se ohrani na oblasti. Alternativa je po mnenju KCK gradnja vzporednih izobraževalnih institucij v kurdskem jeziku in skupaj z njimi demokratične avtonomije.

Kolumbijska vlada in gverilsko gibanje FARC sta v Havani pod pokroviteljstvom kubanskega predsednika Raula Castra sklenili dogovor, ki je velik korak do dokončnega končanja več kot 50 let trajajočega oboroženega konflikta. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja Farca Rodrigo Londoño sta se namreč dogovorila o eni večjih zagonetk, to je pravdnih postopkih za zločine, ki sta jih zagrešili obe strani v konfliktu. Strani sta se dogovorili o ustanovitvi posebnih sodišč, ki bodo sestavljena tudi iz mednarodnih sodnikov. Tisti, ki bodo nemudoma priznali svoje zločine bodo obsojeni na pet do osem let hišnega pripora, tisti, ki bodo s priznanjem čakali do začetka sojenja, pa bodo deležni skrajšane zaporne kazni. Vsi, ki bodo obsojeni, brez da bi priznali krivdo, bodo v zaporu sedeli do 20 let. Politični zločini, kot je zgolj članstvo v Farcu bo predmet amnestije in pomilostitve. Tako je izpolnjena ena glavnih zahtev Farca, da njihovi člani ne sedijo v zaporu za dejanja storjena v legitimnem boju zoper državo, kar bo, kot omenjeno, mogoče, če bodo svoje zločine priznali še pred sojenjem.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se zaradi interpelacije, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka zagovarja pred Državnim zborom. Interpelacije je deležna zaradi junijske aretacije nekdanjega kosovskega premiera Ramuša Haradinaja, vendar pa je razprava kmalu presegla te okvirje in se dotaknila tudi odziva ministrstva na prihod beguncev. Koalicijski poslanci za ministrico trdno stojijo, iz različnih razlogov pa je ne podpirajo poslanci opozicijskih strank.

Najstarejša in trenutno neparlamentarna Slovenska ljudska stranka je v sporočilu za javnost z vzklikom “Evropa, zavaruj meje!” zavzela ostro stališče do prihoda beguncev in načina njihovega sprejemanja. Po njihovih besedah Šengen ni več dovolj, saj je preveč prepusten, njihov predsednik Marko Zidanšek pa je za časnik Dnevnik dejal, da se v nekaterih točkah stranka strinja z organizatorji jutrišnjega shoda  ksenofobne provinience “Slovenija, zavaruj meje!”. S katerim delom protestnega shoda in njegovega sporočila se stranka strinja, smo vprašali predsednika Zidanška.

Izjava se nahaja v posnetku.