Alabamski zaporniki stavkajo. Že drugič letos so se odločili za zaustavitev vseh delovnih procesov z namenom opozarjanja na slabe razmere v ameriških zaporih. Njihove zahteve so izboljšanje izobraževalnih programov in omejevanje prenatrpanosti zaporov, predvsem pa želijo, da se konča tako imenovani sistem zastonjskega dela, znotraj katerega zaporniki delajo za več ali manj neobstoječe plačilo.

Nasprotniki trenutno ureditev dela v zaporih opisujejo kot suženjski imperij, kjer je fokus predvsem na zagotavljanju neplačane delovne sile, medtem ko je premalo storjenega na področju ponovnega vključevanja zapornikov v družbo po opravljeni kazni. Ravno to, da za svoje delo niso plačani, pri zapornikih ustvari svojevrstno situacijo, kjer ob stavki dejansko ne tvegajo izgube zaslužka - tega tako ali tako ni. V stavki tako udeleženci vidijo svoje edino orožje, ki lahko opozori na njihovo stanje in omogoči spremembo zaporniškega sistema, ki temelji na zagotavljanju profita podjetij, povezanih z njim, medtem ko se pravice zapornikov zanemarjajo.

Kitajska stavka delavcev v obutveni industriji je prešla v drugi teden. Kljub številnim aretacijam organizatorjev stavkajoči vztrajajo in dalje opozarjajo na kršitve delavskih pravic delavcev v tovarnah, ki proizvajajo za podjetja, kot sta Nike in Adidas. Vodstvo tovarn zanika vse obtožbe o neupoštevanju delavskih standardov. Zahteve delavcev so osredotočene na neplačevanje socialnih prispevkov s strani delodajalcev, poleg tega pa je zelo slabo stanje migrantskih delavcev na Kitajskem. Na delovnih mestih, kjer so delovni pogoji najslabši, tako pogosto zaposlijo migrantske delavce, ki so se prisiljeni priseliti v mesta in delati v kakršnihkolih pogojih, da bi omogočili preživetje svojih družin.

Maroko in Filipini delajo na sprejetju zakona, ki bi omogočil večjo zaščito migrantskih delavcev. Bilateralni dogovor bo zagotovil dobrobit in pravice filipinskih delavcev pred izkoriščanjem s strani delodajalcev v Maroku. Predvsem delavci in delavke, najeti za opravljanje gospodinjskih del, so pogosto nezakonito najeti. Vsa pogajanja potekajo prek filipinske ambasabe v Libiji, katere jurisdikcija sega tuki v Maroko, kjer Filipini nimajo stalne diplomatske misije. Trenutno se delno pomoč migrantskim delavcem lahko zagotovi le v primeru, da se sami oglasijo na filipinski ambasadi, tako da veliko dela na tem področju v praksi prevzamejo nevladne organizacije.

Savdsko sodišče je na smrt obsodilo pet moških, ki naj bi bili vpleteni v organizacijo samomorilskega napada v Rijadu leta 2003. Za sodelovanje v napadu, ki naj bi bil delo Al Kaide, namenjen pa destabilizaciji Savdske Arabije, je na večletne kazni obsojenih še dodatnih 37 ljudi. Ta napad je del širše kampanje, v sklopu napada na njene udeležence pa je bilo v letu 2006 aretiranih 11.000 ljudi, ki so še vedno nastanjeni v savdskih zaporih. Povečana militantnost in radikalizacija še naraščata od začetka konflikta v Siriji.

Na severu Alžirije je bilo v napadu, za katerega še nihče ni prevzel odgovornosti, ubitih enajst alžirskih vojakov. Ti so se vračali z volilnih postaj, ki so bile varovane v času volitev prejšnji teden. Na njih je ponovno zmagal Abdelaziz Bouteflika, ravno fokus na zagotavljanju varnosti med glasovanjem pa naj bi omogočil delovanje uporniških skupin in njihov uspeh v napadu na varnostne sile. V odročnih regijah države se večinoma nahajajo pripadniki politične stranke Fronta islamskega odrešenja, katere delovanje je v državi prepovedano, bila pa je vpletena v desetletno državljansko vojno.

V napadu na univerzitetno območje v Bagdadu je umrlo najmanj deset ljudi. Potem ko je pri vhodu na univerzo razneslo bombo, je deset napadalcev vstopilo na kampus univerze Imam al-Sadiq. Med žrtvami so večinoma varnostniki, ki so bili prisotni na tem območju, poleg tega je prišlo do zavzetja talcev, tako študentov kot profesorjev. Odgovornosti za napad še ni prevzel nihče, se pa iraška vlada že mesece bori s pripadniki skupine Islamska država Iraka in Levanta.

Poljski novinarji levičarskega tednika Nie razkrivajo, da je poljska vlada dva meseca pred državnim udarom v Kijevu trenirala najnasilnejše protestnike na trgu Evromaidan. Sodeč po pričanju očividca je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorsky na Poljsko pod pretvezo študentske izmenjave povabil 86 članov skrajno desničarske grupacije Desni sektor. Pri tem se niso držali urnika predavanj na varšavski fakulteti za tehnologijo, ampak so se udeležili urjenja v policijskem vadbenem centru v Legionowem. Urjenja naj bi potekala že septembra 2013, novinarji pa špekulirajo, da pod dežnikom ameriške obveščevalne agencije Cia nastaja novo omrežje GLADIO, ki je med hladno vojno povezovalo militantne skrajne desničarje v enotno akcijo proti komunističnim gibanjem širom Evrope.

V Ukrajini se sicer nadaljuje kriza, ki očitno prerašča v državljansko vojno. Medtem ko zveza Nato in obrambni ministri držav članic svoje države pozivajo k povečevanju vojaške potrošnje, ruski separatisti nadaljujejo z zasedbami pomembne infrastrukture in cestnih križev na vzhodu države. Dogovor o prekinitvi ognja, ki so ga dorekle sprte strani v Ženevi pretekli teden, na terenu ni dosegel pravnomočnosti. Proruski separatisti se namreč sklicujejo na to, da k pogovorom niso bili povabljeni, zato naj njihovi sklepi zanje ne bi bili obvezujoči. Vzdržal ni niti neformalni dogovor o prekinitvi ognja med velikonočnimi prazniki, saj naj bi pripadniki militantnega Desnega sektorja na neki cestni barikadi v bližini Slovyanska ustrelili tri proruske aktiviste.

Ruski parlament je izglasoval odpis 10 milijard ameriških dolarjev severnokorejskega dolga, ki je nastal še v času Sovjetske zveze. S sporazumom nameravajo Rusi pospešiti gradnjo plinovoda, ki bo preko Severne Koreje potekal do njene južne sosede. Rusi želijo odkup svojih ogljikovodikov diverzificirati z izvozom v azijske države, s čimer želijo prekiniti svojo odvisnost od evropskega trga, ki se zapira zaradi krize v Ukrajini.