V Kataloniji, severovzhodnem španskem avtonomnem območju, danes praznujejo dan državnosti. V Barceloni, največjem mestu v regiji, tako pričakujejo več tisoč ljudi, katerih prisotnost naj bi bila predvsem potrditev podpori neodvisnosti Katalonije. Proti koncu meseca, natančneje 27. septembra, se namreč načrtuje izvedba plebiscita, kakor so poimenovali tokratne katalonske volitve, saj naj bi bile odločilne za nadaljnjo pot proti neodvisnosti ali nadaljnja pogajanja z Madridom. V primeru zmage predstavnikov strank, ki so podporniki odcepitve, se napoveduje začetek postopkov odcepitve brez pogajanj. Predsednik vlade Mariano Rajoy napoveduje, da bo vsakršne postopke v to smer blokiral, saj da so neustavni.

Združeni narodi so v resoluciji potrdili argentinski okvir za prestrukturiranje državnega dolga. Generalna skupščina OZN je izrazila večinsko podporo načrtu, ki predvideva novo zakonodajno podlago, s katero bi Argentina lahko prevzela nadzor nad lastnimi dolgovi. Gospodarski minister Axel Kicillof je izid predstavil kot zmago ne le za Argentino, ampak tudi druge države, kot korak v boljši svet. Argentinski okvir vsebuje 9 načel, ki bi preprečila nemoč držav proti mrhovinarskimi finančnimi skladi. Med pomembnejšimi je predvidena možnost oblikovanja lastnih makroekonomskih politik, vključno s prestrukturiranjem dolgov. Med državami, ki so glasovale proti resoluciji, so ZDA, Nemčija in Združeno kraljestvo.

Britanska Zveza svetovalcev in specialistov v bolnišnicah je predstavila rezultate svoje raziskave o pogojih dela in stopnjah stresa med zdravniki v bolnišnicah. Izsledki kažejo predvsem na vseprisotno preobremenjenost in željo po čim prejšnjih upokojitvah med starejšimi zaposlenimi. Javno zdravstvo v Združenem kraljestvu je že več let pod hudim vplivom rezov v javni sektor, ki se pozna tudi na količini dela, ki je naloženo posameznikom. Govorili smo z Eddiejem Savvilem iz omenjene organizacije, ki je predstavil glavne ugotovitve:

Izjava

Sodišče EU, katerega naloga je razlaga prava EU, je odločilo, da je lahko pot, ki jo delavec ali delavka opravi na začetku in koncu delovnega dne, priznana kot delovni čas. Odločitev je potrdila tovrstno vključevanje poti v primeru, ko delavec nima fiksnega kraja dela. S tem so potrdili tovrstno razlago evropske direktive o delovnem času, ki pa je pomembna predvsem za tiste, ki pri svojem delu obiskujejo stranke. Sodišče še pravi, da bi izključitev teh poti pomenila omejevanje varnosti in zdravja delavcev. Katerim vrstam delavcev bo ta odločitev najbolj koristila, je jasno že iz podatka o primeru, na katerem temelji - za vložitev primera se je odločil španski sindikat proti podjetju za instalacijo varnostnih sistemov. Podjetje Tyco namreč v delovni čas ni hotelo vključiti celotnih poti, čeprav so jih delavci prepotovali v službenem vozilu z namenom obiska strank.

Makedonska stranka za popolno emancipacijo Romov nasprotuje odločitvi EU, da se balkanske države, med drugimi tudi Makedonijo, odstrani s seznama tistih, katerih prebivalci lahko zaprosijo za azil. Tisoče migrantov, predvsem romskih migrantov iz Albanije, Črne gore, Kosova, Srbije in Makedonije, bi s tem bilo diskriminiranih, čeprav bežijo pred revščino, predvsem pa marginalizacijo. Po trenutnih načrtih EU naj bi bile omenjene balkanske države prestavljene na seznam tako imenovanih varnih držav, katerih prebivalci ne bi bili več upravičeni do zaprositve za azil v EU in bi bili vrnjeni v države izvora. Ta naj bi tako lahko namenila več zmožnosti v obravnavo po njihovih kriterijih bolj nujnih primerov beguncev, s katerimi se zadnje čase soočajo države EU.

O beguncih in pomanjkanju solidarnosti med državami EU pa se je danes oglasil tudi predsednik Evropskega sveta, in sicer kar prek Twitterja. S sporočilom je Donald Tusk napovedal izredni vrh voditeljev EU v primeru, da ministri za notranje zadeve članic EU v prihajajočem ponedeljkovem srečanju ne bodo izrazili, citiramo, “konkretnih znakov solidarnosti in enotnosti”.

Poročilo Statističnega urada Slovenija kaže, da je v lanskem letu 290.000 prebivalcev Slovenije živelo pod pragom revščine. To pomeni 14,5 % prebivalstva, enak delež kot v letu 2013. Popolna stagnacija je opazna tudi pri tveganju socialne izključenosti, ki je ostalo na 20,4 %. Medtem ko stopnja ostaja enaka, pa se je spremenil sam prag revščine, in sicer se je dvignil za 35 evrov na leto. Razlog za to je način izračuna praga revščine, ki je odvisen od rasti dohodkov, ki so bili leta 2013 višji, s tem pa tudi prag revščine. Istočasno pa je narasel tudi Ginijev količnik, s katerim se meri neenakost v državi, kar pomeni, da je distribucija prej omenjenega dohodka vedno bolj neenaka. Tokrat predstavljeni podatki kažejo relativno revščino, ki se jo meri glede na povprečni dohodek v Sloveniji. Način tovrstnega določanja stopnje revščine in njegovo reprezentativnost pojasni sociologinja Vesna Leskošek:

Izjava

Center za finančno odličnost je predstavil rezultate raziskave o transparentnosti slovenskega proračuna in nasvete za naprej. Neodvisni ocenjevalci so ugotovili, da Slovenija dosega transparentnost proračuna in se rangira podobno kot proračun Združenega kraljestva, Češke in Italije. Govorili smo s Kajo Jordela, predstavnico centra, ki nam je razložila, na kakšen način se transparentnost meri ter katere so pomanjkljivosti, ugotovljene na primeru Slovenije:

Izjava